#: locale=sl-SI
## Action
### URL
LinkBehaviour_4059586C_5CA9_4F93_41B5_4230DD2AAFC4.source = https://www.etno-muzej.si
LinkBehaviour_4319811E_5CA9_C1AF_41D3_3682B64E70E2.source = https://www.etno-muzej.si
LinkBehaviour_89250FF5_94D3_535D_41BF_0ABE55363966.source = https://www.etno-muzej.si/bosiobutisezuti/
WebFrame_A0109A02_9476_7146_41E1_6D309A4754E2.url = https://www.google.com/maps/embed?pb=!1m18!1m12!1m3!1d766.265532818846!2d14.516442511467368!3d46.05551849726288!2m3!1f0!2f0!3f0!3m2!1i1024!2i768!4f13.1!3m3!1m2!1s0x47653283064ee4f7%3A0xcd2d0a9721981943!2sSlovenski%20etnografski%20muzej!5e0!3m2!1ssl!2ssi!4v1634580582546!5m2!1ssl!2ssi
WebFrame_A0109A02_9476_7146_41E1_6D309A4754E2_mobile.url = https://www.google.com/maps/embed?pb=!1m18!1m12!1m3!1d766.265532818846!2d14.516442511467368!3d46.05551849726288!2m3!1f0!2f0!3f0!3m2!1i1024!2i768!4f13.1!3m3!1m2!1s0x47653283064ee4f7%3A0xcd2d0a9721981943!2sSlovenski%20etnografski%20muzej!5e0!3m2!1ssl!2ssi!4v1634580582546!5m2!1ssl!2ssi
LinkBehaviour_40149002_5CA9_3F97_41C1_EB92A62CF4EA.source = https://www.museobarbero.org.py
LinkBehaviour_4315200C_5CA9_3F93_41D0_E18B8AF2A671.source = https://www.museobarbero.org.py
## Hotspot
### Tooltip
HotspotMapOverlayArea_7F9A0D36_5860_FE3E_41D4_C4145D261B3F.toolTip = 1/27
HotspotMapOverlayArea_7FD91464_586F_6E52_41C4_797B2E13AB6D.toolTip = 10/27
HotspotMapOverlayArea_7FFD89E7_586F_265E_41BC_BC1E435D442E.toolTip = 11/27
HotspotMapOverlayArea_7F7CFF66_586F_1A5E_41CA_4ED40ED43F3C.toolTip = 12/27
HotspotMapOverlayArea_7F8AE28F_586F_EAEE_41C2_8FEF18A8C45F.toolTip = 13/27
HotspotMapOverlayArea_7FA6062A_586F_2DD6_41C8_03CC0F9BBBA9.toolTip = 14/27
HotspotMapOverlayArea_7FDC879D_586F_2AF2_41D3_07CA19B45ADD.toolTip = 15/27
HotspotMapOverlayArea_70173B08_586F_7BD2_41CA_98CF40B0B021.toolTip = 16/27
HotspotMapOverlayArea_70409160_586F_2652_41CB_9CF6B95EC97F.toolTip = 17/27
HotspotMapOverlayArea_702DDE76_586F_1A3E_41C0_7A71BB49F770.toolTip = 18/27
HotspotMapOverlayArea_706E94E8_5860_EE52_41C3_012607928ABD.toolTip = 19/27
HotspotMapOverlayArea_7F76DFC1_5863_3A52_41C3_DA28FCBDD66C.toolTip = 2/27
HotspotMapOverlayArea_70C04DA1_5861_3ED2_41B6_F2C37C7D0FCA.toolTip = 20/27
HotspotMapOverlayArea_7F5C07A9_5861_6AD2_41D1_BB31A6DFD408.toolTip = 21/27
HotspotMapOverlayArea_7FC13CC4_5861_1E52_41AD_9B0AF090991A.toolTip = 22/27
HotspotMapOverlayArea_7FD5F26C_5861_2A52_41CF_6D9FD9D503B6.toolTip = 23/27
HotspotMapOverlayArea_7087E919_5860_E7F2_41CF_D8D736746EC8.toolTip = 24/27
HotspotMapOverlayArea_7FF04CF4_5861_FE32_41C9_C0574B89329E.toolTip = 25/27
HotspotMapOverlayArea_7003D0E4_5861_2652_41CD_226594D360ED.toolTip = 26/27
HotspotMapOverlayArea_702D2833_5861_2636_41D4_87624CFFFC5D.toolTip = 27/27
HotspotMapOverlayArea_7F8E4441_5863_6E52_41CF_B5A53D941CEF.toolTip = 3/27
HotspotMapOverlayArea_7FA4BE2B_5863_1DD6_41D3_DC0BE03A5A4F.toolTip = 4/27
HotspotMapOverlayArea_70EE2C03_5861_1DD6_4191_33F6DCF14EE6.toolTip = 5/27
HotspotMapOverlayArea_7F86F0E5_5861_2652_41D1_306D0F4DFDD0.toolTip = 6/27
HotspotMapOverlayArea_7F91C978_5860_E632_41D4_9653CD6C5AB9.toolTip = 7/27
HotspotMapOverlayArea_7FAD0E11_586F_1DF2_4192_F1CA43E4DAFA.toolTip = 8/27
HotspotMapOverlayArea_7FC79A11_586F_25F2_41B9_7B2CAF6CD829.toolTip = 9/27
HotspotMapOverlayArea_7FC74808_5861_25D2_41C0_F40573DE4F44.toolTip = SEM - VHOD
## Media
### Audio
audioresource_58E4B882_6C2B_7EE3_41D1_8525509C9277.mp3Url = media/audio_5D284A3F_67EE_7B10_41D9_56B9CAB54811_sl-SI.mp3
AudioResource_EBF23953_FB89_0C32_41E2_1B5701930F5D.mp3Url = media/audio_5ECF067F_67F2_8B10_419C_52C9FE771BC1_sl-SI.mp3
### Floorplan
### Image
imlevel_1EDB5B15_005F_A73F_4122_8A7D865E7888.url = media/map_AF5345F3_9E06_D7C5_41DB_9FE88D81B0A7_sl-SI_0.png
imlevel_1EDBAB15_005F_A73F_40F2_45D0DF7537A0.url = media/map_AF5345F3_9E06_D7C5_41DB_9FE88D81B0A7_sl-SI_1.png
imlevel_1EDB8B15_005F_A73F_4136_F7A47E040372.url = media/map_AF5345F3_9E06_D7C5_41DB_9FE88D81B0A7_sl-SI_2.png
imlevel_1EDBEB15_005F_A73F_413F_E1AC6B72FC22.url = media/map_AF5345F3_9E06_D7C5_41DB_9FE88D81B0A7_sl-SI_3.png
imlevel_1CDF1112_005C_A335_4152_2B64327ECA29.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_0.jpg
imlevel_1CDF1112_005C_A335_4152_2B64327ECA29.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_0.jpg
imlevel_1CDD0113_005C_A33B_414C_451C73DC24A4.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_1.jpg
imlevel_1CDD0113_005C_A33B_414C_451C73DC24A4.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_1.jpg
imlevel_1CDEF113_005C_A33B_414D_E7FABA068673.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_2.jpg
imlevel_1CDEF113_005C_A33B_414D_E7FABA068673.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_2.jpg
imlevel_1CDEE113_005C_A33B_4135_E5F5E6C8C5BA.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_3.jpg
imlevel_1CDEE113_005C_A33B_4135_E5F5E6C8C5BA.url = media/popup_91B541C7_B8B3_3904_41C4_0DBC253D3D64_sl-SI_0_3.jpg
imlevel_1CD4A3FE_005C_A6ED_413C_441C2E2CA718.url = media/popup_D110660C_9E06_5443_41C1_E3BE2D9BCD45_sl-SI_0_0.jpg
imlevel_1CD3A3FE_005C_A6ED_40F1_354FF89F3740.url = media/popup_D110660C_9E06_5443_41C1_E3BE2D9BCD45_sl-SI_0_1.jpg
imlevel_1CD373FE_005C_A6ED_4151_B82944C89015.url = media/popup_D110660C_9E06_5443_41C1_E3BE2D9BCD45_sl-SI_0_2.jpg
imlevel_1CD363FF_005C_A6EB_4152_24FFC3CBC38F.url = media/popup_D110660C_9E06_5443_41C1_E3BE2D9BCD45_sl-SI_0_3.jpg
### Popup Image
### Title
panorama_7DFFD726_550A_1356_41CC_53FD97727D25.label = 1/27
panorama_E92834A3_E0EA_95E6_41E6_B15C637191C3.label = 10/27
panorama_E92B9BD6_E0EA_93AE_419D_50AD9EC53EA2.label = 11/27
panorama_E92843F1_E0EA_B362_41AB_3D237CB99C5D.label = 12/27
panorama_E9287BCB_E0EB_73A6_419C_7FF9791CB513.label = 13/27
panorama_E928C360_E0EB_9362_41D2_545967353BE2.label = 14/27
panorama_E9289B25_E0EB_9CE2_41D3_C5F6961C25BE.label = 15/27
panorama_E9283330_E0EB_ECE2_41DA_B4E4538E9290.label = 16/27
panorama_E9288A42_E0EB_BCA6_41D3_94A425D7A1BA.label = 17/27
panorama_E928620B_E0EB_6CA6_41B3_CB1B47EA7455.label = 18/27
panorama_E9297DFD_E0E9_9762_41E1_77BED332641E.label = 19/27
panorama_EAF3341C_E0E6_B4A3_41B5_FA386B0C9357.label = 2/27
panorama_E9296877_E0EA_9D6E_4181_8E0500867CA5.label = 20/27
panorama_E929D07F_E0EA_AD5E_41D2_C699E2087D0C.label = 21/27
panorama_E929A816_E0EA_FCAE_41E7_993BF476538F.label = 22/27
panorama_E9298F8A_E0EA_B3A6_41D4_16397A66367F.label = 23/27
panorama_E929D6BD_E0EA_95E2_41E9_142D48F0BB7C.label = 24/27
panorama_E9294574_E0E9_B762_419F_5061E17BC4C2.label = 25/27
panorama_E928ACC5_E0E9_F5A2_41C1_3F282D5E5486.label = 26/27
panorama_E92923FA_E0E9_9366_41C2_87F40B062726.label = 27/27
album_947D9498_B8B5_DF0C_41E3_FA471DD5D989_0.label = 2a
album_947D9498_B8B5_DF0C_41E3_FA471DD5D989_1.label = 2b
album_947D9498_B8B5_DF0C_41E3_FA471DD5D989_2.label = 2c
album_947D9498_B8B5_DF0C_41E3_FA471DD5D989_3.label = 2d
album_947D9498_B8B5_DF0C_41E3_FA471DD5D989_4.label = 2e
panorama_E928FB6E_E0E9_937E_41E2_03D01031517F.label = 3/27
album_9BB325E9_B85F_590C_41DC_4EB62AC3CDA1_0.label = 3a
album_9BB325E9_B85F_590C_41DC_4EB62AC3CDA1_1.label = 3b
panorama_E9285560_E0E9_B762_41E7_5F8CD9195F54.label = 4/27
panorama_74817A59_54FC_6244_41D2_D8E7E85090AB.label = 5/27
panorama_4770EA84_54F4_22CC_41C1_438F71594035.label = 6/27
panorama_E9285D5B_E0E9_94A6_41D9_07E6A54CCAFC.label = 7/27
panorama_F9F91626_E9EB_1645_41D4_6470DD745546.label = 8/27
panorama_E92BDDC6_E0EA_B7AE_41E4_4F8419DF2769.label = 9/27
photo_BABB7A54_94BE_71C2_41D3_D92907EC11E3.label = B1213091+
photo_BABB7A54_94BE_71C2_41D3_D92907EC11E3.label = B1213091+
photo_B9A813A9_94BE_5742_41D0_AAF6B0204A29.label = B1213094+
photo_B9A813A9_94BE_5742_41D0_AAF6B0204A29.label = B1213094+
photo_B9A8ECC6_94BE_52CE_41D6_91125E3086C1.label = B1213096+
photo_B9A8ECC6_94BE_52CE_41D6_91125E3086C1.label = B1213096+
photo_B9A825E4_94BE_32C2_41CC_C4C74366B489.label = B1213101+
photo_B9A825E4_94BE_32C2_41CC_C4C74366B489.label = B1213101+
photo_B9A80078_94BE_D1C2_41B2_C3F5256EAD76.label = B1213102+
photo_B9A80078_94BE_D1C2_41B2_C3F5256EAD76.label = B1213102+
photo_B9A8CAC2_94BE_D6C6_41C6_32D68128A9A4.label = B1213108+
photo_B9A8CAC2_94BE_D6C6_41C6_32D68128A9A4.label = B1213108+
photo_B9A8E4C2_94BE_F2C6_41DF_C77317B9CD6C.label = B1213109+
photo_B9A8E4C2_94BE_F2C6_41DF_C77317B9CD6C.label = B1213109+
photo_B9A8DE6C_94BE_F1C2_4196_648CE78C9470.label = B1213115+
photo_B9A8DE6C_94BE_F1C2_4196_648CE78C9470.label = B1213115+
photo_B9A8C80B_94BE_D146_41C1_C055EE48EFED.label = B1213129+
photo_B9A8C80B_94BE_D146_41C1_C055EE48EFED.label = B1213129+
photo_B9A880CF_94BE_32DE_41D2_97252C7AD183.label = B1213132+
photo_B9A880CF_94BE_32DE_41D2_97252C7AD183.label = B1213132+
photo_B9A8E993_94BE_3346_41E2_7483DAF7780B.label = B1213296+
photo_B9A8E993_94BE_3346_41E2_7483DAF7780B.label = B1213296+
photo_B9A8F3CB_94BE_56C6_41D0_E0A7ACFFE0CF.label = B1213304+
photo_B9A8F3CB_94BE_56C6_41D0_E0A7ACFFE0CF.label = B1213304+
photo_B9A89D19_94BE_5342_41BA_4EF13789B2E1.label = B1213314+
photo_B9A89D19_94BE_5342_41BA_4EF13789B2E1.label = B1213314+
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_0.label = B1213980
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_1.label = B1213982
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_2.label = B1213983+
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_3.label = B1213988
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_4.label = B1213992
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_5.label = B1213997
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_6.label = B1213999
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_7.label = B1214000
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_8.label = B1214003
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_9.label = B1214006
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_10.label = B1214010+
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_11.label = B1214016
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_12.label = B1214021
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_13.label = B1214026
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_14.label = B1214029
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_15.label = B1214035
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_16.label = B1214037
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_17.label = B1214041
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_18.label = B1214043
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_19.label = B1214044
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_20.label = B1214052
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_21.label = B1214059
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_22.label = B1214062
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_23.label = B1214066
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01_24.label = B1214070
album_B6F56D65_93D2_53C2_41C6_BF6874F19ECC.label = Muzejski predmeti
album_86F24A51_93B2_51C2_41D3_2836FD424FEB.label = Nagrade in priznanja
album_62842EEB_5603_6996_41D4_A88F01D35E01.label = Pisarna
album_B6C6DC3B_93D2_D146_41C4_86C47956532A.label = Terenska oprema
album_9BB325E9_B85F_590C_41DC_4EB62AC3CDA1.label = Virina 1
album_947D9498_B8B5_DF0C_41E3_FA471DD5D989.label = Vitrina Rumen prostor
photo_BB4FB532_9AF0_533E_41AE_1FB49319464C.label = chacha-0
photo_BB4FB532_9AF0_533E_41AE_1FB49319464C.label = chacha-0
photo_78B013C0_58B4_EE47_41B9_CE4814BE096C.label = chacha-1
photo_78B013C0_58B4_EE47_41B9_CE4814BE096C.label = chacha-1
photo_8454FBA8_9E0E_5C43_41B9_FA80166A4EBE.label = chacha-10
photo_8454FBA8_9E0E_5C43_41B9_FA80166A4EBE.label = chacha-10
photo_8454AF8A_9E0E_5447_41D8_EB18ADEA4E6D.label = chacha-11
photo_8454AF8A_9E0E_5447_41D8_EB18ADEA4E6D.label = chacha-11
photo_8454F3B5_9E0E_6C4D_41A7_3BE08C9A3CDC.label = chacha-12
photo_8454F3B5_9E0E_6C4D_41A7_3BE08C9A3CDC.label = chacha-12
photo_84549630_9E0E_7443_41E0_38E5942C34EE.label = chacha-13
photo_84549630_9E0E_7443_41E0_38E5942C34EE.label = chacha-13
photo_8454FA05_9E0E_7C4D_41DD_84F2C0BEF9FF.label = chacha-14
photo_8454FA05_9E0E_7C4D_41DD_84F2C0BEF9FF.label = chacha-14
photo_84549CC4_9E0E_75C3_4193_09262D4B16A7.label = chacha-15
photo_84549CC4_9E0E_75C3_4193_09262D4B16A7.label = chacha-15
photo_8454CF79_9E0E_74C5_41D9_4653D5EC939E.label = chacha-16
photo_8454CF79_9E0E_74C5_41D9_4653D5EC939E.label = chacha-16
photo_8454E359_9E0E_6CC5_41B7_BFEF5377D1FF.label = chacha-17
photo_8454E359_9E0E_6CC5_41B7_BFEF5377D1FF.label = chacha-17
photo_8453376B_9E0E_54C5_41D0_CE054D5931CE.label = chacha-18
photo_8453376B_9E0E_54C5_41D0_CE054D5931CE.label = chacha-18
photo_8454EB1F_9E0E_5C7D_41DB_69F44D727E63.label = chacha-19
photo_8454EB1F_9E0E_5C7D_41DB_69F44D727E63.label = chacha-19
photo_82957893_9E0E_3C45_41E0_2BF4D8D2E78E.label = chacha-2
photo_82957893_9E0E_3C45_41E0_2BF4D8D2E78E.label = chacha-2
photo_8454CECA_9E0E_55C7_41D1_FC516F47DE27.label = chacha-20
photo_8454CECA_9E0E_55C7_41D1_FC516F47DE27.label = chacha-20
photo_8454915D_9E0E_2CFD_41D3_6FC164BBA904.label = chacha-21
photo_8454915D_9E0E_2CFD_41D3_6FC164BBA904.label = chacha-21
photo_8454B38B_9E0E_2C45_41D3_0DA24774AB91.label = chacha-22
photo_8454B38B_9E0E_2C45_41D3_0DA24774AB91.label = chacha-22
photo_84527B06_9E0E_3C4F_41D1_E3769B6253F7.label = chacha-3
photo_84527B06_9E0E_3C4F_41D1_E3769B6253F7.label = chacha-3
photo_8454ECF6_9E0E_35CF_41C0_620801423F86.label = chacha-4
photo_8454ECF6_9E0E_35CF_41C0_620801423F86.label = chacha-4
photo_8454BF7E_9E0E_34BF_4191_1DEC206BFA05.label = chacha-5
photo_8454BF7E_9E0E_34BF_4191_1DEC206BFA05.label = chacha-5
photo_8454F296_9E0E_2C4F_41E2_47ECCFAE7459.label = chacha-6
photo_8454F296_9E0E_2C4F_41E2_47ECCFAE7459.label = chacha-6
photo_8454D57E_9E0E_54BF_41CB_BD5DA36820BD.label = chacha-7
photo_8454D57E_9E0E_54BF_41CB_BD5DA36820BD.label = chacha-7
photo_8454C78A_9E0E_5447_41DB_C62E11E9CBBB.label = chacha-8
photo_8454C78A_9E0E_5447_41DB_C62E11E9CBBB.label = chacha-8
photo_8454D962_9E0E_5CC7_4176_DAE6D13C1C86.label = chacha-9
photo_8454D962_9E0E_5CC7_4176_DAE6D13C1C86.label = chacha-9
photo_BA3989EE_9A30_3326_41D1_DCC4E2E99FBB.label = nagrade-0
photo_BA3989EE_9A30_3326_41D1_DCC4E2E99FBB.label = nagrade-0
photo_BB1A183C_9AD0_712A_41E1_B93A1587E12D.label = nagrade-1
photo_BB1A183C_9AD0_712A_41E1_B93A1587E12D.label = nagrade-1
photo_BA481A82_9AD0_71DE_41E1_7FA3462996BD.label = nagrade-2
photo_BA481A82_9AD0_71DE_41E1_7FA3462996BD.label = nagrade-2
photo_BA4F5C60_9AD0_715A_41B5_846C613A3F5A.label = nagrade-3
photo_BA4F5C60_9AD0_715A_41B5_846C613A3F5A.label = nagrade-3
photo_BA4F1E2D_9AD0_712A_41B9_E54387142536.label = nagrade-4
photo_BA4F1E2D_9AD0_712A_41B9_E54387142536.label = nagrade-4
photo_BA4F5060_9AD0_515A_41B7_8C2E644A42B2.label = nagrade-5
photo_BA4F5060_9AD0_515A_41B7_8C2E644A42B2.label = nagrade-5
photo_BA4F1243_9AD0_515E_41DE_3F0D4E22E04A.label = nagrade-6
photo_BA4F1243_9AD0_515E_41DE_3F0D4E22E04A.label = nagrade-6
photo_AF2DD630_9E02_D443_41E1_0D37D5259C92.label = pisarna
photo_AF2DD630_9E02_D443_41E1_0D37D5259C92.label = pisarna
photo_7804390D_58B3_3BD9_4184_B274F620E588.label = predmeti-0
photo_7804390D_58B3_3BD9_4184_B274F620E588.label = predmeti-0
photo_47C57B3A_58B3_3E38_41BD_CB5207F09AFB.label = predmeti-1
photo_47C57B3A_58B3_3E38_41BD_CB5207F09AFB.label = predmeti-1
photo_8DE0461F_9A50_30E6_41DC_8E2E37F68C9E.label = predmeti-10
photo_8DE0461F_9A50_30E6_41DC_8E2E37F68C9E.label = predmeti-10
photo_8DE0795E_9A50_3366_41C1_0C9BFB980971.label = predmeti-11
photo_8DE0795E_9A50_3366_41C1_0C9BFB980971.label = predmeti-11
photo_8DE1BC24_9A50_30DA_41E0_024B546BB109.label = predmeti-12
photo_8DE1BC24_9A50_30DA_41E0_024B546BB109.label = predmeti-12
photo_8DE06F51_9A50_CF7A_41E2_1408DDF90E59.label = predmeti-13
photo_8DE06F51_9A50_CF7A_41E2_1408DDF90E59.label = predmeti-13
photo_8DE1A270_9A50_D13A_41B2_8EB2557AB9FC.label = predmeti-14
photo_8DE1A270_9A50_D13A_41B2_8EB2557AB9FC.label = predmeti-14
photo_8DE0758E_9A50_D3E6_41D8_9ADC69B18FEC.label = predmeti-15
photo_8DE0758E_9A50_D3E6_41D8_9ADC69B18FEC.label = predmeti-15
photo_8DE1B8A4_9A50_D1DA_41C4_0292D935A3C3.label = predmeti-16
photo_8DE1B8A4_9A50_D1DA_41C4_0292D935A3C3.label = predmeti-16
photo_8DE07AA8_9A50_D12A_41E0_BEB45937EC1B.label = predmeti-17
photo_8DE07AA8_9A50_D12A_41E0_BEB45937EC1B.label = predmeti-17
photo_8DE1AD9E_9A50_D3E6_419F_44BB0BA5F8A1.label = predmeti-18
photo_8DE1AD9E_9A50_D3E6_419F_44BB0BA5F8A1.label = predmeti-18
photo_8DE0412D_9A50_F32A_41E3_15E237072496.label = predmeti-19
photo_8DE0412D_9A50_F32A_41E3_15E237072496.label = predmeti-19
photo_8DE03C0B_9A50_70EE_41BB_CD60D60D0A2D.label = predmeti-2
photo_8DE03C0B_9A50_70EE_41BB_CD60D60D0A2D.label = predmeti-2
photo_8DE19342_9A50_F75E_41D7_630A1009E749.label = predmeti-20
photo_8DE19342_9A50_F75E_41D7_630A1009E749.label = predmeti-20
photo_78EE6FA1_589C_F6C9_41AD_B26BF1C354A0.label = predmeti-21
photo_78EE6FA1_589C_F6C9_41AD_B26BF1C354A0.label = predmeti-21
photo_8DE1869A_9A50_F1EE_41E1_4C6546BE415A.label = predmeti-22
photo_8DE1869A_9A50_F1EE_41E1_4C6546BE415A.label = predmeti-22
photo_8DE04996_9A50_F3E6_41C4_CAA567D15681.label = predmeti-23
photo_8DE04996_9A50_F3E6_41C4_CAA567D15681.label = predmeti-23
photo_8DE18B4F_9A50_F766_419B_4189F1B44F59.label = predmeti-24
photo_8DE18B4F_9A50_F766_419B_4189F1B44F59.label = predmeti-24
photo_8DE07E5B_9A50_F16E_41C2_BF59D54468F7.label = predmeti-25
photo_8DE07E5B_9A50_F16E_41C2_BF59D54468F7.label = predmeti-25
photo_8DE06EED_9A50_712A_41CD_F043123563D0.label = predmeti-3
photo_8DE06EED_9A50_712A_41CD_F043123563D0.label = predmeti-3
photo_8DE031EE_9A50_5326_41D8_F60AC1A4FDAF.label = predmeti-4
photo_8DE031EE_9A50_5326_41D8_F60AC1A4FDAF.label = predmeti-4
photo_8DE004FC_9A50_512A_41DA_B7C977B42B04.label = predmeti-5
photo_8DE004FC_9A50_512A_41DA_B7C977B42B04.label = predmeti-5
photo_8DE1C89E_9A50_51E6_41AA_AD1F996238A1.label = predmeti-6
photo_8DE1C89E_9A50_51E6_41AA_AD1F996238A1.label = predmeti-6
photo_8DE01B57_9A50_5766_41E2_F334F32B0466.label = predmeti-7
photo_8DE01B57_9A50_5766_41E2_F334F32B0466.label = predmeti-7
photo_8DE1DF09_9A50_50EA_41DA_C60B086D983C.label = predmeti-8
photo_8DE1DF09_9A50_50EA_41DA_C60B086D983C.label = predmeti-8
photo_8DE0522B_9A50_312E_41C9_72DF925B8BF1.label = predmeti-9
photo_8DE0522B_9A50_312E_41C9_72DF925B8BF1.label = predmeti-9
map_AF5345F3_9E06_D7C5_41DB_9FE88D81B0A7.label = pritlicje [Converted]
video_121D7DDB_5601_EBB6_41D3_6CF78F9870B4.label = prostor 3b
photo_BB851F2A_9AF0_CF2E_41D4_863F9FEC28CE.label = teren-0
photo_BB851F2A_9AF0_CF2E_41D4_863F9FEC28CE.label = teren-0
photo_BA23D165_9AF0_D35A_41D8_54DA6BA39061.label = teren-1
photo_BA23D165_9AF0_D35A_41D8_54DA6BA39061.label = teren-1
photo_BA213354_9AF0_D77A_41A9_CBD98EC885EA.label = teren-2
photo_BA213354_9AF0_D77A_41A9_CBD98EC885EA.label = teren-2
photo_BA21665F_9AF0_D166_41DC_4AEEF9258AFA.label = teren-3
photo_BA21665F_9AF0_D166_41DC_4AEEF9258AFA.label = teren-3
photo_BA214911_9AF0_D0FA_41C1_5FBB8925A727.label = teren-4
photo_BA214911_9AF0_D0FA_41C1_5FBB8925A727.label = teren-4
photo_BA217B6A_9AF0_D72E_41E1_BBC328BDC2BE.label = teren-5
photo_BA217B6A_9AF0_D72E_41E1_BBC328BDC2BE.label = teren-5
photo_BA215DD0_9AF0_D37A_41E2_8D35035EABDB.label = teren-6
photo_BA215DD0_9AF0_D37A_41E2_8D35035EABDB.label = teren-6
photo_BA5E707A_9AF0_312E_41BC_15657AD6F5DA.label = teren-7
photo_BA5E707A_9AF0_312E_41BC_15657AD6F5DA.label = teren-7
### Video
videolevel_1CAF2733_005C_AF7B_4148_336EDB59EEF8.posterURL = media/video_121D7DDB_5601_EBB6_41D3_6CF78F9870B4_poster_sl-SI.jpg
videolevel_1CAF2733_005C_AF7B_4148_336EDB59EEF8.url = media/video_121D7DDB_5601_EBB6_41D3_6CF78F9870B4_sl-SI.mp4
## Skin
### Button
Button_6F8A3253_748A_F1A2_41D5_7C80490604A2.label = KONTAKT
Button_6F8A3253_748A_F1A2_41D5_7C80490604A2_mobile.label = KONTAKT
Button_6F855251_748A_F1BE_41D6_80777003867B.label = LOKACIJA
Button_6F855251_748A_F1BE_41D6_80777003867B_mobile.label = LOKACIJA
Button_6F8A8251_748A_F1BE_41C4_3F079AD9D7DF.label = NAČRT OGLEDA
Button_6F8A8251_748A_F1BE_41C4_3F079AD9D7DF_mobile.label = NAČRT OGLEDA
Button_6F87624F_748A_F1A2_41D0_90B55C959098.label = O RAZSTAVI
Button_6F87624F_748A_F1A2_41D0_90B55C959098_mobile.label = O RAZSTAVI
Button_6F845250_748A_F1BE_41B4_E55EC71BABE9.label = PANORAMSKI POSNETKI
Button_6F845250_748A_F1BE_41B4_E55EC71BABE9_mobile.label = PANORAMSKI POSNETKI
Button_6F8A2252_748A_F1A2_41A6_B8F8AF980E84.label = Photoalbum
Button_6F8A2252_748A_F1A2_41A6_B8F8AF980E84_mobile.label = Photoalbum
### Image
Image_00DA1F8C_5C5F_6654_41D4_C764C823E7BE_mobile.url = skin/Image_00DA1F8C_5C5F_6654_41D4_C764C823E7BE_mobile_sl-SI.png
Image_00DA1F8C_5C5F_6654_41D4_C764C823E7BE.url = skin/Image_00DA1F8C_5C5F_6654_41D4_C764C823E7BE_sl-SI.png
Image_3F83CEC3_5C71_67CC_41C9_64D1219663C3_mobile.url = skin/Image_3F83CEC3_5C71_67CC_41C9_64D1219663C3_mobile_sl-SI.jpg
Image_3F83CEC3_5C71_67CC_41C9_64D1219663C3.url = skin/Image_3F83CEC3_5C71_67CC_41C9_64D1219663C3_sl-SI.jpg
Image_415C4BF7_7B6C_0846_41D4_D498CE4C4E16_mobile.url = skin/Image_415C4BF7_7B6C_0846_41D4_D498CE4C4E16_mobile_sl-SI.jpg
Image_415C4BF7_7B6C_0846_41D4_D498CE4C4E16.url = skin/Image_415C4BF7_7B6C_0846_41D4_D498CE4C4E16_sl-SI.jpg
Image_430E8FBE_5C16_508B_41D1_A2A1CB88D92F.url = skin/Image_430E8FBE_5C16_508B_41D1_A2A1CB88D92F_sl-SI.png
Image_4418A79B_5BEA_5089_41D4_8421CA7AB9DA.url = skin/Image_4418A79B_5BEA_5089_41D4_8421CA7AB9DA_sl-SI.jpg
Image_4BA4399A_51AD_8C91_41C6_5498D4CAC4F3_mobile.url = skin/Image_4BA4399A_51AD_8C91_41C6_5498D4CAC4F3_mobile_sl-SI.png
Image_4BA4399A_51AD_8C91_41C6_5498D4CAC4F3.url = skin/Image_4BA4399A_51AD_8C91_41C6_5498D4CAC4F3_sl-SI.png
Image_4DEF5DC2_5BB3_65CC_41D0_A01F24316081_mobile.url = skin/Image_4DEF5DC2_5BB3_65CC_41D0_A01F24316081_mobile_sl-SI.jpg
Image_4DEF5DC2_5BB3_65CC_41D0_A01F24316081.url = skin/Image_4DEF5DC2_5BB3_65CC_41D0_A01F24316081_sl-SI.jpg
Image_4EECEE9A_57A1_1AF6_41D3_15055DC24BE9_mobile.url = skin/Image_4EECEE9A_57A1_1AF6_41D3_15055DC24BE9_mobile_sl-SI.png
Image_4EECEE9A_57A1_1AF6_41D3_15055DC24BE9.url = skin/Image_4EECEE9A_57A1_1AF6_41D3_15055DC24BE9_sl-SI.png
Image_4EF34EAF_57A1_1A2E_41B0_F91543871D7B_mobile.url = skin/Image_4EF34EAF_57A1_1A2E_41B0_F91543871D7B_mobile_sl-SI.png
Image_4EF34EAF_57A1_1A2E_41B0_F91543871D7B.url = skin/Image_4EF34EAF_57A1_1A2E_41B0_F91543871D7B_sl-SI.png
Image_4EF36EAF_57A1_1A2E_41B4_C609553A2508_mobile.url = skin/Image_4EF36EAF_57A1_1A2E_41B4_C609553A2508_mobile_sl-SI.png
Image_4EF36EAF_57A1_1A2E_41B4_C609553A2508.url = skin/Image_4EF36EAF_57A1_1A2E_41B4_C609553A2508_sl-SI.png
Image_54906470_434F_14FC_41CA_E3C77A90EA88_mobile.url = skin/Image_54906470_434F_14FC_41CA_E3C77A90EA88_mobile_sl-SI.jpg
Image_54906470_434F_14FC_41CA_E3C77A90EA88.url = skin/Image_54906470_434F_14FC_41CA_E3C77A90EA88_sl-SI.jpg
Image_586239E5_78AF_4B08_41C6_82AE0AB233BB_mobile.url = skin/Image_586239E5_78AF_4B08_41C6_82AE0AB233BB_mobile_sl-SI.png
Image_586239E5_78AF_4B08_41C6_82AE0AB233BB.url = skin/Image_586239E5_78AF_4B08_41C6_82AE0AB233BB_sl-SI.png
Image_722D9340_58A3_2A52_4169_5A0F9C9EFB50.url = skin/Image_722D9340_58A3_2A52_4169_5A0F9C9EFB50_sl-SI.jpg
Image_764A8FF6_5603_277E_41CB_F767F3299F4C_mobile.url = skin/Image_764A8FF6_5603_277E_41CB_F767F3299F4C_mobile_sl-SI.jpg
Image_764A8FF6_5603_277E_41CB_F767F3299F4C.url = skin/Image_764A8FF6_5603_277E_41CB_F767F3299F4C_sl-SI.jpg
Image_78488A12_5BF3_AE4C_41D2_930F0D4461A0_mobile.url = skin/Image_78488A12_5BF3_AE4C_41D2_930F0D4461A0_mobile_sl-SI.jpg
Image_78488A12_5BF3_AE4C_41D2_930F0D4461A0.url = skin/Image_78488A12_5BF3_AE4C_41D2_930F0D4461A0_sl-SI.jpg
Image_78C88CA4_5BF1_6A54_41CB_FF706C063A13_mobile.url = skin/Image_78C88CA4_5BF1_6A54_41CB_FF706C063A13_mobile_sl-SI.jpg
Image_78C88CA4_5BF1_6A54_41CB_FF706C063A13.url = skin/Image_78C88CA4_5BF1_6A54_41CB_FF706C063A13_sl-SI.jpg
Image_799D6298_51BD_9C91_41D0_16C8713C02C5_mobile.url = skin/Image_799D6298_51BD_9C91_41D0_16C8713C02C5_mobile_sl-SI.jpg
Image_799D6298_51BD_9C91_41D0_16C8713C02C5.url = skin/Image_799D6298_51BD_9C91_41D0_16C8713C02C5_sl-SI.jpg
Image_7AD707B0_5C29_D097_41C5_2B8A51F21FD0.url = skin/Image_7AD707B0_5C29_D097_41C5_2B8A51F21FD0_sl-SI.jpg
Image_8315E1EC_9E02_2FC3_41DC_213BA8464B97_mobile.url = skin/Image_8315E1EC_9E02_2FC3_41DC_213BA8464B97_mobile_sl-SI.jpg
Image_8315E1EC_9E02_2FC3_41DC_213BA8464B97.url = skin/Image_8315E1EC_9E02_2FC3_41DC_213BA8464B97_sl-SI.jpg
Image_A7B249CC_9472_52C2_41BC_82699DE23538_mobile.url = skin/Image_A7B249CC_9472_52C2_41BC_82699DE23538_mobile_sl-SI.png
Image_A7B249CC_9472_52C2_41BC_82699DE23538.url = skin/Image_A7B249CC_9472_52C2_41BC_82699DE23538_sl-SI.png
Image_B6344355_94D5_D35D_41D4_7883BC3F2585_mobile.url = skin/Image_B6344355_94D5_D35D_41D4_7883BC3F2585_mobile_sl-SI.png
Image_B6344355_94D5_D35D_41D4_7883BC3F2585.url = skin/Image_B6344355_94D5_D35D_41D4_7883BC3F2585_sl-SI.png
Image_B7D07E5A_94D4_F557_41C7_78DB2949C3F3_mobile.url = skin/Image_B7D07E5A_94D4_F557_41C7_78DB2949C3F3_mobile_sl-SI.png
Image_B7D07E5A_94D4_F557_41C7_78DB2949C3F3.url = skin/Image_B7D07E5A_94D4_F557_41C7_78DB2949C3F3_sl-SI.png
Image_B7F83724_94D5_74F3_41DF_0AAC6DFA50B0_mobile.url = skin/Image_B7F83724_94D5_74F3_41DF_0AAC6DFA50B0_mobile_sl-SI.png
Image_B7F83724_94D5_74F3_41DF_0AAC6DFA50B0.url = skin/Image_B7F83724_94D5_74F3_41DF_0AAC6DFA50B0_sl-SI.png
Image_B82E8A09_9AD0_50EA_41E1_58FBB4F5E53C_mobile.url = skin/Image_B82E8A09_9AD0_50EA_41E1_58FBB4F5E53C_mobile_sl-SI.png
Image_B82E8A09_9AD0_50EA_41E1_58FBB4F5E53C.url = skin/Image_B82E8A09_9AD0_50EA_41E1_58FBB4F5E53C_sl-SI.png
Image_DFE9CFFB_9E02_73C5_41D9_725D8889C306_mobile.url = skin/Image_DFE9CFFB_9E02_73C5_41D9_725D8889C306_mobile_sl-SI.png
Image_DFE9CFFB_9E02_73C5_41D9_725D8889C306.url = skin/Image_DFE9CFFB_9E02_73C5_41D9_725D8889C306_sl-SI.png
Image_E63D8A01_FB4D_49CA_41AC_1B2176C4EAE0.url = skin/Image_E63D8A01_FB4D_49CA_41AC_1B2176C4EAE0_sl-SI.jpg
### Multiline Text
HTMLText_3A2DC215_5C50_BE74_41C6_72DBD23A1055.html =
PARAGVAJ
PARAGUVAY
EL PARAGUAY
STAROSELSKE
KULTURE
VZHODNEGA
PARAGVAJA
EAST PARAGUAYAN
INDIGENOUS
CULTURES
CULTURAS
INDÍGENAS
DE LA REGIÓN
DEL PARAGUAY
PARAGVAJ
PARAGUVAY
EL PARAGUAY
BRANISLAVA
SUŠNIK
OD MEDVOD
DO ASUNCIÓNA
FROM MEDVODE
TO ASUNCIÓN
DE MEDVODE
A ASUNCIÓN
STAROSELSKE
KULTURE
CHACA
CHACA
INDIGENOUS
CULTURES
CULTURAS
INDÍGENAS
DEL CHACO
Gospodarstvo
Gospodarstvo Paragvaja temelji na kmetijstvu, ki predstavlja 30 % družbenega bruto proizvoda (GDP). Pri tem je treba omeniti, da ima le 5 % Paragvajcev v lasti kar 90 % obdelovalne zemlje in pašnikov. Najpomembnejši kmetijski proizvodi so soja (Paragvaj je imel leta 2018 šesto največjo proizvodnjo na svetu), koruza, sladkorni trs, kasava, riž, pšenica, mate, lesno oglje, pomembna je seveda tudi živinoreja. Število glav goveje živine presega število prebivalcev. Pri preskrbi z osnovnimi živili in potrebščinami (koruza, žito, meso in mlečni izdelki, usnje in usnjeni izdelki, bombaž in tekstilni izdelki) je Paragvaj skoraj samozadosten.
Večina manufakturne proizvodnje in manjših industrijskih obratov je vezana na predelavo omenjenih kmetijskih proizvodov. Po izgradnji velikih hidroelekrarn na rekah Paragvaj in Parana (Acaray in Itaipu, v solastništvu z Brazilijo, in Yacyreta, v solastništvu z Argentino) v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je pomemben del paragvajskega izvoza postala tudi električna energija, saj le 35 % proizvedene elektrike porabijo doma. Hidroelekrarna Itaipu je druga največja po instalirani moči (14.000 MW) na svetu.
In memoriam
Dr. Branislava Sušnik in njeno obsežno delo na področju južnoameriške etnologije, historične antropologije in etnolingvistike sta v Paragvaju izredno cenjeni. Leta 1992 je prejela najvišje državno priznanje za znanstvene dosežke: Premio Nacional de la Ciencia Paraguaya, posthumno pa ji je paragvajska vlada podelila častni naziv »Gran Oficial« za kreativni prispevek k oblikovanju paragvajske identitete. Paragvajska pošta je po njeni smrti izdala spominsko znamko v sklopu zbirke priznanih osebnosti, po njej se imenujejo ulica, park in prestižno stanovanjsko poslopje »Edificio Branka« v glavnem mestu Asunciónu. Latinskoameriški antropologi so jo leta 2018 uvrstili v izbor najbolj uspešnih terenskih raziskovalk 20. stoletja, leta 2020 pa so nekatere njene etnozgodovinske tekste vključili tudi v domoznanske in zgodovinske učbenike osnovnih in srednjih šol Paragvaja. Njen znanstveni opus so priznala številna ameriška in evropska strokovna združenja.
Jezuitske redukcije
Redukcijsko politiko strnjevanja staroselskega prebivalstva so Španci uvedli ob prihodu na novo celino. Razpršeno poseljene staroselce so tudi s silo preseljevali v večja naselja po španskem vzoru, z osrednjim velikim trgom, okrog katerega so nanizane cerkev, upravne stavbe, skladišča in bivališča za staroselce in nadzornike, delavnice itd. Namen redukcij je bil lažji nadzor, lažje pobiranje dajatev ter evropeizacija in evangelizacija. Najbolj znane in »uspešne« so bile redukcije, ki so jih vodili jezuiti.
Največja koncentracija tovrstnih jezuitskih naselij (30) se je nahajala na območju Rio Grande do Sul, območju staroselskih plemen Gaurani, Tupi in Chiquitos (na ozemlju današnje Brazilije, južnega Paragvaja in Argentine). Delovale so dobrih 160 let, od zgodnjih let 17. st. do izgona jezuitov leta 1767. Največ prebivalcev (preko 140.000) je živelo v redukcijah l. 1732. Mnogi takratni intelektualci (Montesquie, Voltaire in celo Rousseau) so jih slavili kot obliko »socialistične teokracije« ali »benignega kolonializma«, a so jih mnogi tudi kritizirali zaradi rigidnega in strogo nadzorovanega načina življenja v njih.
Uspeh jezuitskih redukcij med nekaterimi staroselci gre pripisati dejstvu, da so jezuiti spoštovali (se naučili) jezike staroselcev (zaslužni so za zapise in slovarje številnih staroselskih jezikov), da so ohranili skupno lastništvo zemlje (zemljo so odkupili od države) in jim pomagali braniti se pred lovci na sužnje (Bandeirantes). Redukcije so bile ekonomsko v glavnem samozadostne in so celo prodajale viške, predvsem pridelek rastline mate in živino ter obrtne izdelke: glasbila, keramiko, lesene kipce živali in nabožne podobe.
Dobiček od prodaje so enakomerno razdelili. Z vsiljevanjem življenja v nuklearni monogamni družini je izginilo skupno življenje v velikih družinah, ki so staroselcem nudile občutek varnosti in udobja.
Paragvaj – lega in geografija
Paragvaj je celinska država, ki leži v osrčju Južne Amerike, med Bolivijo (severovzhod), Brazilijo (vzhod – severovzhod) in Argentino (jug – jugozahod). Reka Paragvaj (tudi plovna povezava z Atlantikom) deli državo na dve povsem različni geografski enoti in ekosistema: sušni zahodni del oz. Chaco, kjer prevladuje grmičavi gozd ter bolj vlažni in rodovitni vzhodni del, ki prehaja iz Atlantskega subtropskega gozda (Bosque Atlántico) planote Paraná na severu v rodovitne ravnice in gričevnate savane na jugu.
Paragvaj – lega in geografija
Leta 2018 je imel Paragvaj 7.052.983 prebivalcev, večina jih živi v plodnem jugovzhodnem delu države. V Chacu, ki predstavlja kar 60 % paragvajskega ozemlja, živi le 2 % Paragvajcev. Več kot 60 % (61,6 %) jih živi v mestih. Največje mesto je Asunción, prestolnica države s slabim milijonom in pol prebivalcev. Tri četrt prebivalcev Paragvaja je mesticev, potomcev evropskih priseljencev in domačink. Staroselcev je le 1,7 % vsega paragvajskega prebivalstva, kljub temu da se v zadnjih desetletjih njihovo število proporcionalno povečuje hitreje kot v ostali populaciji.
Približno dvajset odstotkov je belcev, ki so se v 19. stoletju priselili iz Italije, Španije, Nemčije, Francije in Srednje Evrope. Ti so začeli naseljevati Paragvaj po vojni s trojno zvezo, torej po letu 1870, ko je v državi ostalo živih le še 28.000 moških in okrog 200.000 žensk in je vlada spodbujala priseljevanje. Kmalu po letu 1900 je vlada sprejela tudi prve skupnosti menonitov. V zadnjih desetletjih se v Paragvaj priseljujejo Japonci, Južnokorejci, Kitajci in Arabci z Bližnjega vzhoda. Populacija države je mlada, saj je več kot 30 % prebivalcev starih pod 15 let, 61 % jih je starih med 15 in 65 let in le nekaj nad 5% jih je starejših od 65 let.
Zgodovina
Zgodovina sodobnega Paragvaja se začne s prihodom Špancev leta 1516. Leta 1537 so ustanovili naselbino Asunción, ki je bila zanje kar za nekaj desetletij izhodiščna točka za osvajanje notranjosti Južne Amerike. Španske nadvlade so se Paragvajci rešili leta 1811. V devetnajstem stoletju so se na oblasti izmenjevali avtokratski vladarji in vojaške hunte. Država je najbolj napredovala v obdobju med letoma 1841 in 1864.
V vojni s trojno zvezo (Brazilija, Argentina in Urugvaj; 1864–1870) je Paragvaj izgubil skoraj tretjino nekdanjega ozemlja in polovico prebivalstva, med ropanjem Asuncióna leta 1869 pa je brazilska vojska zaplenila tudi paragvajski državni arhiv, ki je še vedno nedostopen v Rio de Janeiru. Za poplačilo enormne vojne odškodnine in ponovno vzpostavitev domačega proračuna je morala država odprodati večino premoženja.
Prvo polovico dvajsetega stoletja je zaznamovala politična nestabilnost (med letoma 1904 in 1954 se je na oblasti zvrstilo kar 31 predsednikov, katerih večino so odstavili s silo) ter vojna z Bolivijo za Chaco (1930–1935), v kateri je Paragvaj zmagal, a za ceno mnogih žrtev. Leta 1954 je oblast za naslednjih 35 let (do 1989) prevzel Alfredo Stroessner, ki je državo vodil s trdo roko, naslanjajoč se predvsem na posebne policijske enote, ki so krvavo zatrle vsakršen poskus nasprotovanja.
Paragvaj je postal demokratična republika šele z ustavo iz leta 1992. Ustava je precej izboljšala zaščito temeljnih človekovih pravic. Z volitvami leta 1993 se je končalo obdobje Stroessnerjeve diktature, a na oblasti ostajajo predstavniki konzerativne stranke Colorado, ki jo podpirajo predvsem zemljiški posestniki in predstavniki kapitala.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Paragvaja temelji na kmetijstvu, ki predstavlja 30 % družbenega bruto proizvoda (GDP). Pri tem je treba omeniti, da ima le 5 % Paragvajcev v lasti kar 90 % obdelovalne zemlje in pašnikov. Najpomembnejši kmetijski proizvodi so soja (Paragvaj je imel leta 2018 šesto največjo proizvodnjo na svetu), koruza, sladkorni trs, kasava, riž, pšenica, mate, lesno oglje, pomembna je seveda tudi živinoreja. Število glav goveje živine presega število prebivalcev. Pri preskrbi z osnovnimi živili in potrebščinami (koruza, žito, meso in mlečni izdelki, usnje in usnjeni izdelki, bombaž in tekstilni izdelki) je Paragvaj skoraj samozadosten.
Večina manufakturne proizvodnje in manjših industrijskih obratov je vezana na predelavo omenjenih kmetijskih proizvodov. Po izgradnji velikih hidroelekrarn na rekah Paragvaj in Parana (Acaray in Itaipu, v solastništvu z Brazilijo, in Yacyreta, v solastništvu z Argentino) v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je pomemben del paragvajskega izvoza postala tudi električna energija, saj le 35 % proizvedene elektrike porabijo doma. Hidroelekrarna Itaipu je druga največja po instalirani moči (14.000 MW) na svetu.
Jezuitske redukcije
Redukcijsko politiko strnjevanja staroselskega prebivalstva so Španci uvedli ob prihodu na novo celino. Razpršeno poseljene staroselce so tudi s silo preseljevali v večja naselja po španskem vzoru, z osrednjim velikim trgom, okrog katerega so nanizane cerkev, upravne stavbe, skladišča in bivališča za staroselce in nadzornike, delavnice itd. Namen redukcij je bil lažji nadzor, lažje pobiranje dajatev ter evropeizacija in evangelizacija. Najbolj znane in »uspešne« so bile redukcije, ki so jih vodili jezuiti.
Največja koncentracija tovrstnih jezuitskih naselij (30) se je nahajala na območju Rio Grande do Sul, območju staroselskih plemen Gaurani, Tupi in Chiquitos (na ozemlju današnje Brazilije, južnega Paragvaja in Argentine). Delovale so dobrih 160 let, od zgodnjih let 17. st. do izgona jezuitov leta 1767. Največ prebivalcev (preko 140.000) je živelo v redukcijah l. 1732. Mnogi takratni intelektualci (Montesquie, Voltaire in celo Rousseau) so jih slavili kot obliko »socialistične teokracije« ali »benignega kolonializma«, a so jih mnogi tudi kritizirali zaradi rigidnega in strogo nadzorovanega načina življenja v njih.
Uspeh jezuitskih redukcij med nekaterimi staroselci gre pripisati dejstvu, da so jezuiti spoštovali (se naučili) jezike staroselcev (zaslužni so za zapise in slovarje številnih staroselskih jezikov), da so ohranili skupno lastništvo zemlje (zemljo so odkupili od države) in jim pomagali braniti se pred lovci na sužnje (Bandeirantes). Redukcije so bile ekonomsko v glavnem samozadostne in so celo prodajale viške, predvsem pridelek rastline mate in živino ter obrtne izdelke: glasbila, keramiko, lesene kipce živali in nabožne podobe.
Dobiček od prodaje so enakomerno razdelili. Z vsiljevanjem življenja v nuklearni monogamni družini je izginilo skupno življenje v velikih družinah, ki so staroselcem nudile občutek varnosti in udobja.
Paragvaj – lega in geografija
Paragvaj je celinska država, ki leži v osrčju Južne Amerike, med Bolivijo (severovzhod), Brazilijo (vzhod – severovzhod) in Argentino (jug – jugozahod). Reka Paragvaj (tudi plovna povezava z Atlantikom) deli državo na dve povsem različni geografski enoti in ekosistema: sušni zahodni del oz. Chaco, kjer prevladuje grmičavi gozd ter bolj vlažni in rodovitni vzhodni del, ki prehaja iz Atlantskega subtropskega gozda (Bosque Atlántico) planote Paraná na severu v rodovitne ravnice in gričevnate savane na jugu.
Paragvaj – lega in geografija
Leta 2018 je imel Paragvaj 7.052.983 prebivalcev, večina jih živi v plodnem jugovzhodnem delu države. V Chacu, ki predstavlja kar 60 % paragvajskega ozemlja, živi le 2 % Paragvajcev. Več kot 60 % (61,6 %) jih živi v mestih. Največje mesto je Asunción, prestolnica države s slabim milijonom in pol prebivalcev. Tri četrt prebivalcev Paragvaja je mesticev, potomcev evropskih priseljencev in domačink. Staroselcev je le 1,7 % vsega paragvajskega prebivalstva, kljub temu da se v zadnjih desetletjih njihovo število proporcionalno povečuje hitreje kot v ostali populaciji.
Približno dvajset odstotkov je belcev, ki so se v 19. stoletju priselili iz Italije, Španije, Nemčije, Francije in Srednje Evrope. Ti so začeli naseljevati Paragvaj po vojni s trojno zvezo, torej po letu 1870, ko je v državi ostalo živih le še 28.000 moških in okrog 200.000 žensk in je vlada spodbujala priseljevanje. Kmalu po letu 1900 je vlada sprejela tudi prve skupnosti menonitov. V zadnjih desetletjih se v Paragvaj priseljujejo Japonci, Južnokorejci, Kitajci in Arabci z Bližnjega vzhoda. Populacija države je mlada, saj je več kot 30 % prebivalcev starih pod 15 let, 61 % jih je starih med 15 in 65 let in le nekaj nad 5% jih je starejših od 65 let.
Zgodovina
Zgodovina sodobnega Paragvaja se začne s prihodom Špancev leta 1516. Leta 1537 so ustanovili naselbino Asunción, ki je bila zanje kar za nekaj desetletij izhodiščna točka za osvajanje notranjosti Južne Amerike. Španske nadvlade so se Paragvajci rešili leta 1811. V devetnajstem stoletju so se na oblasti izmenjevali avtokratski vladarji in vojaške hunte. Država je najbolj napredovala v obdobju med letoma 1841 in 1864.
V vojni s trojno zvezo (Brazilija, Argentina in Urugvaj; 1864–1870) je Paragvaj izgubil skoraj tretjino nekdanjega ozemlja in polovico prebivalstva, med ropanjem Asuncióna leta 1869 pa je brazilska vojska zaplenila tudi paragvajski državni arhiv, ki je še vedno nedostopen v Rio de Janeiru. Za poplačilo enormne vojne odškodnine in ponovno vzpostavitev domačega proračuna je morala država odprodati večino premoženja.
Prvo polovico dvajsetega stoletja je zaznamovala politična nestabilnost (med letoma 1904 in 1954 se je na oblasti zvrstilo kar 31 predsednikov, katerih večino so odstavili s silo) ter vojna z Bolivijo za Chaco (1930–1935), v kateri je Paragvaj zmagal, a za ceno mnogih žrtev. Leta 1954 je oblast za naslednjih 35 let (do 1989) prevzel Alfredo Stroessner, ki je državo vodil s trdo roko, naslanjajoč se predvsem na posebne policijske enote, ki so krvavo zatrle vsakršen poskus nasprotovanja.
Paragvaj je postal demokratična republika šele z ustavo iz leta 1992. Ustava je precej izboljšala zaščito temeljnih človekovih pravic. Z volitvami leta 1993 se je končalo obdobje Stroessnerjeve diktature, a na oblasti ostajajo predstavniki konzerativne stranke Colorado, ki jo podpirajo predvsem zemljiški posestniki in predstavniki kapitala.
In memoriam
Dr. Branislava Sušnik in njeno obsežno delo na področju južnoameriške etnologije, historične antropologije in etnolingvistike sta v Paragvaju izredno cenjeni. Leta 1992 je prejela najvišje državno priznanje za znanstvene dosežke: Premio Nacional de la Ciencia Paraguaya, posthumno pa ji je paragvajska vlada podelila častni naziv »Gran Oficial« za kreativni prispevek k oblikovanju paragvajske identitete. Paragvajska pošta je po njeni smrti izdala spominsko znamko v sklopu zbirke priznanih osebnosti, po njej se imenujejo ulica, park in prestižno stanovanjsko poslopje »Edificio Branka« v glavnem mestu Asunciónu. Latinskoameriški antropologi so jo leta 2018 uvrstili v izbor najbolj uspešnih terenskih raziskovalk 20. stoletja, leta 2020 pa so nekatere njene etnozgodovinske tekste vključili tudi v domoznanske in zgodovinske učbenike osnovnih in srednjih šol Paragvaja. Njen znanstveni opus so priznala številna ameriška in evropska strokovna združenja.
Njeni migracijski poti iz Slovenije v Argentino sledimo preko izkaznic zavezniških sil: D. P Index cards A–01542907 in A-01582725 ter izstopnega dokumenta, ki ga je 30. decembra 1946 izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije v Rimu.
Kmalu po prihodu v Buenos Aires, aprila 1947, ji je dr. José Imbelloni, starosta argentinske antropologije, ponudil mesto kustosinje v Etnografskem muzeju Univerze v La Plati. Na tem delovnem mestu je ostala dve leti, na božični večer leta 1949 je na lastno željo odšla v Laishi, na sever Argentine (provinca Formosa), kjer so slovenske Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja vodile misijon med staroselci Toba.
Misijon Laishi
Red slovenskih Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja je leta 1869 v Mariboru ustanovila Margareta Puhar z namenom izobraževanja revnih deklet. Matična hiša je svojo dejavnost razširila v Trst, Rim, Split, Mostar, na avstrijsko Koroško, v Argentino (1931), Urugvaj in Paragvaj (1933). S svojo dejavnostjo so redovnice pripomogle pri obnovi paragvajske države, ki je utrpela veliko demografsko in ekonomsko škodo v vojni za Chaco. Aktivne so bile tudi v misijonskih središčih v Chacu, med drugim v Laishi v Argentini in San José de los Esteros v Paragvaju. Zadnja slovenska misijonarka, Tadeja Mozetič (1949–2019), pa je v misijonu San Leonardo delovala 24 let.
ACHÉ GUAYAKÍ (Ače Gvajaki)
Etnična skupina Aché Guarani je v Paragvaju znana pod imenom Gayakí, kar pomeni »Gozdna podgana«. Sebe imenujejo »Aché«, kar v njihovem jeziku pomeni »Resnična oseba« oz. »Resnična osebnost«. V preteklosti so bili daleč naokoli znani kot odlični lovci, tudi na človeške glave. Njihov prvotni habitat je bil pragozd. Vse do konca 20. stoletja se je večina njihovih klanov upirala stikom z belci in veljala za »neukrotljive divjake«. Brazilski veleposestniki so jih lovili za suženjsko delo na svojih posestvih. Edina skupina, ki je miroljubno sestopila iz pragozda, je bila skupnost v kraju Moroti. Branislava Sušnik je leta 1960 med njimi opravila terensko raziskavo.
Aché so se vse do zdaj preživljali izključno z lovom, ribolovom in nabiralništvom. Kot dopolnitev osnovne proteinske prehrane so uživali le grenko manioko, sladki krompir in med divjih čebel. Bili so odlični poznavalci zdravilnih zelišč. Kot lovci so Achéji razvili poseben izrazni jezik z gestami rok in nog ter obrazno mimiko. Danes živi le še 1.875 oseb te etnične skupine v šestih lokalnih skupnostih vzhodnega Paragvaja.
AVÁ GUARANÍ
Ava, znani tudi kot Chiripá ali Ava Katú Ete, sebe imenujejo Ava Guaraní, kar pomeni »ljudje Gvarani«. 19.620 pripadnikov te etnične skupine živi v 122 lokalnih skupnostih na severovzhodu države. So najbolj akulturirana staroselska etnična skupina v Paragvaju. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bili Avaji prisiljeni delati na plantažah mateja (mate ali Ilex Paraguaiensis), kjer so jih lastniki izkoriščali kot sužnje. V šestdesetih letih 20. st. je država razprodala njihova zemljišča brazilskim družbam, ki so začele množično izsekavati tropski gozd in uvajati industrijsko pridelavo soje. S tem so se njihova lovišča skrčila in Avaji so bili primorani poiskati alternativni način preživljanja. Na temeljito spremembo njihovega načina življenja so v veliki meri vplivale tudi gradnje: avto-ceste Coronel Oviedo – Río Paraná, mesta Ciudad del Este, hidroelektrarne Itaipú in »Mostu prijateljstva« (med Brazilijo in Paragvajem). Država je v teh razvojnih projektih nasilno preselila številne lokalne skupnosti. Danes so Avaji lastniki manjših kmetijskih površin, kjer gojijo sladko manioko, koruzo, krompir, fižol, buče, arašide, banane, melone, agrume, mate in sladkorni trs. Pridelki so namenjeni samooskrbi, a ne zadoščajo za preživetje, zato se Avaji zaposlujejo kot sezonski delavci na velikih industrijskih plantažah. Svojo identiteto pa še vedno skrbno ohranjajo v praznovanju yiroky ñembo‘e.
Andrés Barbero
in Fundacija La Piedad
Dr. Andrés Barbero je bil paragvajski človekoljub, ki je svoje življenje posvetil dobrodelnosti in kulturi. Bil je aktiven član javnega zdravstva v Paragvaju ter ustanovitelj Rdečega križa Paragvaja. Bil je tudi minister za gospodarstvo in župan Asuncióna. Poleg tega je ustanovil Paragvajsko znanstveno društvo, Paragvajsko akademijo za zgodovino, Indigenistično društvo Paragvaja, Etnografski muzej, ki nosi njegovo ime, in druge ustanove.
Umrl je leta 1951. Barberovo delo pa se ni končalo z njegovo smrtjo, saj so ga nadaljevali njegovi sestri María in Josefa Barbero ter svak Luis Viola in s tem uresničili Barberovo zamisel o ustanovitvi človekoljubne in kulturne ustanove. Odpovedali so se Barberovi zapuščini in s temi sredstvi 29. junija 1951 ustanovili Fundacijo usmiljenja (Fundación La Piedad). Danes je Fundacija La Piedad podpornica muzejske dejavnosti ter vseh prej omenjenih ustanov.
Etnične skupine
vzhodnega Paragvaja
Na ozemlju vzhodnega Paragvaja danes živi 61.766 Gvaranijev. Pripadajo različnim kulturnim in jezikovnim skupinam: Pai Taviterá (29.115 preb.), Mbyá (21.156), Ava Katú ali Chiripá (19.620) in Aché Guayakí (1.875). V Chacu živijo Gvaraníji Ñandeva (2.874) in Chiriguano (3.232). Na to območje so se preselili v kolonialnem obdobju. V jezuitskih redukcijskih naseljih Chiquitos so se kulturno in jezikovno pomešali z domačim staroselskim prebivalstvom.
Etnografski muzej “Dr. Andrés Barbero”
Fundacije La Piedad
21. 6. 1929 je dr. Andrés Barbero skupaj z drugimi pomembnimi paragvajskimi osebnostmi ustanovil zgodovinski in naravoslovni muzej. Z gradivom, ki ga je med terenskim delom zbral prvi direktor dr. Max Schimidt, je muzej dobil predvsem etnografski značaj. Dr. Branislava Sušnik je prevzela mesto direktorice leta 1951, povečala in sistematizirala je muzejske zbirke in publikacije. Temu delu je posvetila 45 let svojega življenja.
Muzej hrani arheološke in etnografske zbirke kultur Guarani (Gvarani): Mbyá, Ava, Chiriguano (Čirigvano), Tapiete, Yzozó (Isoso) in Ache (Ače ali Aše); ter kultur Chaca: Emok-Toba in Payagúa, Lengua, Sanapaná in Angaité, Chulupí (Čulupi), Choroti (Čoroti), Maká in Guisnay (Gisnay), Chamacoco (Čamakoko) in Ayoreo (Ajoreo). Poleg tega hrani fototeko, zbirko zvočnih zapisov, diapozitivov in videov o paragvajskih staroselcih, ima pa tudi knjižnico, specializirano za antropologijo, zgodovino in naravoslovne znanosti.
GVARANIJI
Predniki današnjih Gvaranijev, amazonska plemena Ava, so se na ozemlje vzhodnega Paragvaja priselili šele v 8. st. pr. n. št., in sicer v dveh migracijskih valovih. Prvi val so bile plemenske skupnosti Mbya, ki so poselile gozdne površine severovzhoda in se kulturno ter rasno pomešale s predhodnim paleoamazonskim prebivalstvom. Bivale so v maloštevilnih unilinearnih skupnostih te‘i in se preživljale večinoma z lovom ter sezonsko dopolnilno vzgojo poljščin. Drugi val Avajev so bili proti Karijci. Ti so že ob prihodu poznali intenzivno poljedelstvo. Na rodovitnem ozemlju ravnic so začeli gojiti manioko (mandió), sladki krompir (jetý), buče (andaí in kurapepé), koruzo (avatí), fižol (kumandá), bombaž (mandiyú) in mate (kaá).
Njihovo načelo je bilo »iskanje dobre zemlje«. Njihova družbena ureditev je temeljila na razširjen patrilinearni družini, poligamnih zakonskih zvezah in zapleteni socialni strukturi. Osnovna lokalna skupnost je bivala v enem samem prostoru – veliki skupinski koči, imenovani te-koha. Poligamija je predstavljala ekonomsko in družbeno vrednoto. Imeti več žena je pomenilo pridobiti več obdelovalnih površin in imeti več otrok, ki so to zemljo obdelovali. Hkrati je označevala tudi višji socialni status. Zato ni čudno, da so Gvaraniji v začetku evropskega osvajanja sklenili politični dogovor (alianso) s španskimi osvajalci, katerim so zaupali svoje ženske misleč, da jim bo to prineslo boljši družbeni status oz. vključitev v nove sorodstvene sisteme.
Gimnazija
Med letoma 1930 in 1938 je obiskovala II. državno realno gimnazijo na Poljanah. Maja 1938 je zaključila zadnji letnik. Izvestja gimnazije 1937/38 jo posebej izpostavijo kot odlično dijakinjo zaključnega letnika. 13. junija 1938 je opravila zrelostni izpit.
Fakulteta
26. septembra 1938 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, Oddelek za zgodovino in prazgodovino. Diplomo je prejela 20. junija 1942. Od takrat se je podpisovala z doktorskim nazivom. Ta akademski naziv ji je dopuščal protokol italijanske univerzitetne politike.
Obredje yiroky ñembo'e
Yiroky ñembo‘e ne pomeni le praznovanja spravljanja poljskih pridelkov (koruze), ampak celovito obeležje eksistencialne, družbene in simbolne enovitosti Avajev. Obredni ples, v katerem sodelujejo vsi pripadniki skupnosti, vzpostavlja ravnovesje med človekom, njegovim naravnim okoljem in nadnaravnimi bitji. Za harmonijo zemeljskega in nadnaravnega sveta skrbijo šamani (oporaiva), ki plešejo v sredini kroga in pojejo. Na glavi nosijo krone iz perja tukana in papige are, t. i. guacamayo. Plesalce v krogu vodi ritem žena, ki potrkavajo z obrednimi palicami.
V času praznovanja Avaji postavijo posebno obredno kočo. Proti vzhodu je obrnjen oltar apyka. Nanj postavijo kozmični čolnič in prižgejo sveče iz voska divjih čebel. S tem se odkupijo gospodarjem vzhodnih vetrov. V času praznovanja oporaiva (šamani) zdravijo bolezni z izsesavanjem in odganjanjem »zlih energij«.
Ob prazniku pijejo obredno pijačo chicha (čiča), ki jo pripravijo s fermentacijo zdrobljene koruze. Branislava Sušnik je med svojim terenskim delom leta 1958 med Ava Guaraníji pridobila enega teh obrednih oltarjev, in sicer v skupnosti Chiripá Itakyry, in ga razstavila v muzeju.
Odnos človek – žival
Sorodstveno ureditev, etične in religiozne norme so lovske staroselske skupnosti gradile na konceptu odnosa »človek – žival«. Žival zanje ni pomenila le eksistencialnega vira preživetja, torej osnovne prehranske diete, ampak tudi simbol družbene ureditve in predstavnega sveta. Razlika v miselnosti današnjega urbanega človeka in staroselskega lovca je, da je slednji žival in rastlino pojmoval kot enakovredno bitje, ki ima osebnost, torej duhovno identiteto. Prav zato si je lovec izbiral živalska imena za svoje osebne in skupinske embleme ali toteme.
»Vsa totemska tradicija tega plemena je
zasnovana na mitičnem pojmovanju o enakosti
in tovarištvu med človekom in živaljo. Pragozdni
lovec čuti in preizkuša v svoji borbi za življenjski
obstanek, da je odvisen od pogojev naravnega
okrožja; žival je za njega bistvena življenjska
vrednota, osredno bitje v mitičnem žitju in
predmetni izraz čustvenega izživljanja«.
Branislava Sušnik, 1969
Otroštvo
Branislava se je rodila 28. marca 1920 v Medvodah pri Ljubljani očetu Jožefu in materi Karolini, roj. Prijatelj. Krščena je bila 4. aprila 1920 v župnijski cerkvi v Preski. Tudi njena štiri leta mlajša sestra Dragojla (Dragica) se je rodila še v Medvodah. Po tem se je družina preselila v Vevče, na Pot device Marije v Polju.
Podiplomski študij
Avgusta 1942 je zapustila Ljubljano in odpotovala v Rim. V študijskem letu 1942/43 se je izpopolnjevala na podiplomskem programu orientalistike na Univerzi v Rimu (Università degli Studi di Roma) in Papeškem biblijskem inštitutu. Med študijem je bivala v redovni hiši slovenskih Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. Njene želje, da bi akademsko kariero nadaljevala v Sloveniji, so se zaradi 2. svetovne vojne razblinile in jo privedle na zamisel, da bi že leta 1943 emigrirala. O tem priča potni list, ki ga je pridobila na Veleposlaništvu Kraljevine Jugoslavije 29. marca 1943.
Prispevek k paragvajskemu visokošolskemu izobraževanju
Dr. Sušnikova je svojo prvo izkušnjo visokošolske predavateljice izkusila leta 1953, ko jo je Državna univerza v Asunciónu, Fakulteta za filozofijo (Universidad Nacional de Asunción, Facultad de Filosofía), uradno povabila k izvajanju predavanj pri predmetu »Paragvajska etnografija« Oddelka za zgodovino. Pogodba se ji je po treh mesecih iztekla, a se je že leta 1960 vrnila na fakulteto in vodila seminar o paragvajski etnografiji. Leta 1961 je prevzela vodstvo Katedre za kulturno antropologijo, od leta 1969 in naslednjih 21 let je vodila Katedro za ameriško arheologijo in etnologijo.
Prispevek k paragvajski
muzeologiji
Ko je dr. Sušnikova prišla v Asunción, je bil muzej v zelo slabem stanju. Obstoječe muzejske zbirke je sistematično uredila in kasneje dopolnila s predmeti, ki jih je pridobila na terenskih odpravah. V pritličju muzejske zgradbe je uredila in dopolnila muzejsko knjižnico, ki predstavlja enega najkompleksnejših južnoameriških študijskih fondov s področja etnologije, antropologije in etnolingvistike staroselskih ljudstev Gran Chaca in Amazonije.
Prispevek k paragvajski
znanstvenoraziskovalni
dejavnosti
Muzejska dejavnost Branislave – Branke Sušnik je bila neločljivo povezana z njenim znanstvenoraziskovalnim delom. Najprej je proučevala jezike staroselskih ljudstev, kasneje pa je delo razširila na antropološke in etnološke študije religije, kozmologije, šamanizma, totemizma, etnogeneze, akulturacijskih procesov in psihosocialnih odzivov na te procese. Njena knjiga Chamacocos. Cambio Cultural obravnava še danes aktualno problematiko paragvajske antropologije in indigenizma. Ob enem priča o izboru strokovne problematike raziskovalke, ki je tudi sama izkusila proces korenite resocializacije.
S svojimi epohalnimi deli El Indio Colonial del Paraguay (Paragvajski staroselec v kolonialnem obdobju), Una Visión Socio-antropológica del Paraguay (Socialnoantropološki pogled na Paragvaj), El Rol de los Indígenas en la Formación y en la vivencia del Paraguay (Vloga staroselcev pri oblikovanju načina življenja Paragvajcev) in Los Aborigenes del Paraguay (Prvotna ljudstva Paragvaja) je prispevala k sodobni razlagi paragvajske identitete in pokazala na pomembno vlogo staroselcev pri njenem oblikovanju.
Srečanje
s svetovnimi kulturami
Pod vplivom antropološke šole, ki jo je na Dunaju razvijal teolog dr. Wilhelm Schmidt, je v obdobju med obema vojnama v Ljubljani deloval dr. Lambert Ehrlich, profesor primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti. Njegovo raziskovalno zanimanje za svetovna verstva je imelo velik vpliv na popularizacijo misijonskih dejavnosti v Sloveniji. Pod Ehrlichovim vplivom so se razvile različne ustanove za podporo slovenskim in tujim misijonarjem. Za javnost so bila organizirana številna strokovna predavanja domačih in tujih predavateljev, posebno pozornost pa so pritegnile občasne misijonske razstave in tri stalne misijonske zbirke predmetov pa tudi slovenski misijonski tisk.
Lambert Ehrlich se je po doktoratu iz bogoslovja specializiral v primerjalnem veroslovju in etnologiji na Univerzi v Oxfordu (1920/21). V svoji doktorski disertaciji Origin of Australian Beliefs (1922) je odločno zavrnil teorijo o prvotnem animizmu in se zoperstavil evolucionistično usmerjeni etnologiji. Kot vodilni teoretik dunajske kulturnozgodovinske šole v Sloveniji je imel velik vliv na študente ljubljanske univerze. Glede na dejstvo, da Branislava Sušnik v svojih c.v. za obdobje med letoma 1937 in 1941 omenja sodelovanje pri izbirnem predmetu »Biblični jeziki in kulture« na Teološki fakulteti, domnevamo, da se je udeleževala tudi predavanj profesorja Ehrlicha in preko njega navezala stik s prof. Schmidtom.
Staroselske kulture
vzhodnega Paragvaja
Ozemlje vzhodnega Paragvaja so že v 6. tisočletju pr. n. št. naseljevala lovsko-nabiralska plemena t.i. »jezerske kulture« (cultura laguida). Ime je dobila po jamah v pokrajini Lagoa Santa (južna Brazilija), kjer so arheologi našli številna človeška okostja, kamenodobno orodje in fosilne ostanke, datirane tudi do 11.500 pr. n. št. Najsodobnejše paleontološke in genetske raziskave kažejo na afriški izvor in dolgo migracijsko pot njenih nosilcev preko azijskega kontinenta v Ameriko.
V drugi polovici 3. tisočletja pr. n. št. so na ozemlje začela prodirati paleoamazonska plemena malajsko mongolskega izvora. Sušnikova njihovo kulturo označi kot zgodnje neolitsko. Poleg lova in nabiralništva so razvila ohišno poljedelstvo.Manioka in sladki krompir sta dopolnjevala proteinsko prehrano. Približno 1500 pr. n. št. začnejo te skupine izdelovati tudi keramiko.
Okoli leta 2000 pr. n. št, ko je na območju med porečjema Orinoka in Amazonke prišlo do velike naravne katastrofe (samovžigi tropskega gozda), so se proti jugu in jugovzhodu začela seliti osrednja amazonska plemena etnične in jezikovne skupine Arawak. Njihova migracija ni bila množična, bila pa je progresivna, saj je trajala več kot 2000 let. Aravaške skupine Gvaraní in Tupí so sčasoma poselile Atlantski gozd (Bosque Atlántico ali Mata Atlantica) in plodne ravnice današnje južne Brazilije, Paragvaja in severovzhodne Argentine.
Terenske raziskovalne
odprave
Med letoma 1951 in 1976 je izvedla 15 terenskih odprav: pet etnolingvističnih, šest antropoloških in štiri arheološke. Trajale so od nekaj tednov do več mesecev, najdaljše tudi pol leta. Po tem letu je realizirala le še dve krajši odpravi, namenjeni prevzemu arheološkega materiala, leta 1990 in 1992. Razstava izpostavi dve: odpravo v provinco Alto Paraguay v severnem Chacu med Čamakoke (1956–1957) in odpravo v provinco Alto Paraná med gvaranijske Čiripaje (1958).
The Life and Work
Of a Slovene Researcher
in Paraguay
The exhibition tells the life story of Dr Branislava Sušnik, a Slovene ethnologist, anthropologist and ethno-linguist, who at the end of World War Two was pushed by historical events into a new, completely different cultural environment. The exhibition presents her key works and expeditions among the Paraguayan indigenous peoples. At the same time, it tells the story of the Chaco indigenous communities and about the east Paraguayan forests and savannahs on which she focused most of her research. She had many talents, which she united in her professional work in three main fields: museology, research and pedagogical work. The objects that are presented at the exhibition visually were collected on Sušnik's field expeditions. All the black- and-white photographs are also her material. The exhibited objects were donated in 1997 to the Slovene Ethnographic Museum by the director of the Andrés Barbero Ethnographic Museum, Adelina Pusineri.
Dr. Marija Mojca Terčelj, exhibition curator
Ureditev muzejskih zbirk,
knjižnice, fototeke in fonoteke
Zavzela se je tudi za posodobitev muzejske fototeke. Uredila je fotografsko gradivo dr. Schmidta in ga v letih med 1956 in 1996 dopolnila z več kot 900 fotografijami, ki jih je posnela na terenskih odpravah. Njeni originalni črno-beli negativi z večmesečnih terenskih odprav so dragoceno študijsko gradivo.
V istem času je osnovala muzejsko fonoteko. Fundacijo La Piedad in Paragvajsko znanstveno društvo je zaprosila za nakup terenskega snemalnika Minifon z metalnimi trakovi. Sušnikova je z njim že leta 1956 posnela 54 mitov ljudstva Čamakoko.
Vida y obra de la
investigadora eslovena
en el Paraguay
La exposición cuenta la historia de la vida de la dra. Branislava Sušnik, etnóloga, antropóloga y etno-lingüista eslovena que el destino histórico a finales de la Segunda Guerra Mundial llevó a un entorno cultural totalmente diferente. Se presentan sus obras clave y sus expediciones de studio entre los pueblos indígenas del Paraguay. La exposición cuenta también la historia de las comunidades indígenas del Chaco y de los bosques y planícies de la Región Oriental del Paraguay a las que la autora dedicó la mayor parte de sus investigaciones. La Dra. Sušnik tenía muchos talentos que, en el marco de sus actividades museológicas, científicas y pedagógicas, supo unir en una experiencia profesional única. Los objetos que se presentan visualmente en la exposición los recolectó en sus expediciones de estudio. Todas las fotografías en blancoy negro son su material de trabajo. Los objetos expuestos fueron donados al Muse Etnográfico Esloveno en 1997 por Adelina Pusineri, directora del Museo Etnográfico Andrés Barbero.
Dr. Marija Mojca Terčelj, autora de la exposición
Zgodba slovenske intelektualke
v emigraciji 1951–1996: Paragvaj
Dr. Branislava Sušnik je med letoma 1951 in 1996 vodila Etnografski muzej Andrés Bárbero v Asunciónu (Museo etnográfico Andrés Barbero) in predavala na Filozofski fakulteti Državne univerze v Asunciónu (Universidad Nacional de Asunción). Objavila je 81 znanstvenih in strokovnih del: knjig, člankov, študijskih skript in slovarjev. Izvedla je 17 terenskih raziskovalnih odprav in številne arhivske študije. Bila je prva ženska v Paragvaju in ena redkih med raziskovalci, ki so se podali med staroselska ljudstva v takrat težko dostopna in nepoznana območja severnega in vzhodnega Paragvaja. Prva leta v Paragvaju zanjo niso bila lahka. Sestri pokojnega Andrésa Barbere sta ji naložili naloge, ki niso bile zgolj muzejskega značaja. Dopoldne je delala na Rdečem križu, v popoldanskih in večernih urah pa je urejala zapuščino dr. Maxa Schmidta in dr. Andrésa Barbere. Šele leta 1956, ko je prejela paragvajsko državljanstvo, je bila uradno imenovana za ravnateljico muzeja.
Človek v prostoru
in času
Lovsko-nabiralske skupnosti niso razvile odnosa do zemlje, vse njihovo zanimanje je bilo usmerjeno v gozd in savano. Koncept »odprtega prostora« in »cikličnega časa« je bil njihova osnovna miselna kategorija. Človek se je usmerjal po nebu: sever-jug-vzhod-zahod, severovzhod, jugozahod itn. Ozvezdje Južnega križa mu je nudilo osnovno prostorsko orientacijo. Zato se kot simbol na njihovem ornamentalnem okrasju pojavljajo kvadrati, rombi, osemkotne in šestnajstkotne strukture.
Kot zapiše Sušnik, »nēnağa med lovci Emok– Toba pomeni odprt prostor. Nēnağa–lik je človek, ki hodi čez planjave. Je ñéptalik ali lovec, slednik, odvisen od moči svojih mišic in znanja ter tehnik, kako izstreliti puščice in uloviti plen. Biti mora hraber, impulziven in tekmovalen«.
Emok– Toba, podobno kot ostale lovske skupine Chaca, so poznali tri ciklična obdobja:
- kaktápiga ali »čas suhih živali«: sušno obdobje, ki ni dobro za človeka, saj mu primanjkuje proteinske hrane;
- kôtap ali »čas debelih živali«: jesensko obdobje, primerno za lov na divje svinje, koatije in drugo divjad.
- nômago ali »obdobje mraza« je čas, ko pihajo mrzli vetrovi z juga. Uživanje proteinov se skrči le na meso pasavca in rastlinsko moko.
AYOREO
Danes v severnem Chacu živi še 3.179 pripadnikov etnične skupine Ayoreo v 10 lokalnih skupnostih. Znani so tudi pod imenom Moro zaradi svoje izjemno temne polti. Prve skupnosti Ayoreo so navezale stike z državo in cerkvenimi institucijami šele v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja. Zaradi epidemije ošpic se je nekaj klanov takrat zateklo po pomoč v salezijanske in anglikanske misijone, konkretno New Tribes Missions. Ti so v veliki meri prispevali k razkroju njihovih družbenih in duhovnih vrednot. Odkar jih država za stalno naseljuje v t. i. avtonomnih staroselskih občinah, njihov tradicionalni način življenja dokončno izginja. Klan Totobiego zato še vedno ne želi imeti stikov z nacionalno družbo. Sledi starodavnemu lovskemu življenju in se seli po ozemlju med današnjim severnim Paragvajem, jugovzhodno Bolivijo in skrajnim jugom Brazilije.
Skupnosti Ayoreo so razdeljene na 7 klanov: cikenoi, etakoíri, pikanerai, dosapéi, kutamuahái, nurumíni in posonhái. V vsakem od njih sta pomembna dva voditelja: posvetni poglavar asuté in duhovni dahisnai. Prvega so tradicionalno izbirali glede na hrabrost in lovske sposobnosti, danes pa glede na pismenost in poznavanje španskega jezika; drugega glede na dar zdravljenja, zagovarjanja, skratka magične moči.
Pri Ayorejih je dovoljena predzakonska spolna svoboda. Praviloma so morale mladenke pred poročno zvezo preživeti nekaj časa v gozdu, kjer so spoznavale navade moških. Lahko so si svobodno izbirale partnerje. To tradicijo izkoriščajo veleposestniki in prebivalci urbanih naselij.
CHAMACOCO
ali ISHIR
Z besedo Chamacoco (izg. Čamakoko) so Španci poimenovali prebivalstvo Ishir (izg. Išir), kar v prevodu pomeni: »Pravi ljudje«. Alfred Metraux in Branislava Sušnik poročata o treh različnih etničnih skupinah Ishir: Xorshio, Ebitoso in Tomarxa (Tamarâho), ki spadajo v isto jezikovno družino Zamuco. Zadnji statistični podatki Urada za staroselce (INDI) poročajo le o dveh: leta 2012 naj bi na ozemlju Alto Paraguay prebivalo še 206 oseb Ishir Tamarâho v eni lokalni skupnosti in 2.314 Ishir Ybitoso (Ebitoso) v sedmih, skupaj 2.520.
Od drugih skupin Chaca se ločijo po zapleteni družbeni ureditvi: totemskih klanih. Totemski klan predstavlja razširjeno družino po očetovi liniji, kjer sobivajo: najstarejši mož z ženo ter njegovi sinovi in vnuki z ženami in otroki. Člani istega klana se ne smejo poročati med seboj. Totemizem je torej klasifikacijski sistem označevanja, razvrščanja in uravnavanja krvnosorodstvenih odnosov, ki uporablja živalsko in rastlinsko nomenklaturo.
ENLHET in ENXET
(LENGUA)
Ti jezikovno in kulturno sorodni skupini sta znani pod skupnim imenom Lengua. Enlhet (tudi Enslet, Enslit), naseljujejo severni del osrednjega Chaca in govorijo severni dialekt. Enxet naseljujejo njegov južni del in govorijo južni dialekt istega jezika, ki spada v lingv. družino Maskoy. Na območje Enlhet, danes jih je 11.050, so se v zadnjih stotih letih ustalile nemške menonitske skupnosti in si uredile velika posestva govedi. Na območju Enxet, ki jih je danes še 8.920, pa delujejo anglikanski misijoni. Oboji so močno spremenili njihovo življenje. Omejujejo jim lov, prepovedujejo jim tudi požigalniško poljedelstvo, češ da so posestva v veliki nevarnosti pred požari. Lengua so razvili namreč posebno tehniko lova z ognjeno pastjo. Okoli živali so prižgali ognjeni obroč, iz katerega žrtev ni mogla uiti. Na podoben način so nabirali tudi med divjih čebel.
Lengua se sezonsko zaposlujejo na bližnjih posestvih kot najbolj težaški delavci. Za svoje delo so plačani v naturalijah: hrani in obleki. Ker je plačilo slabo, se pri svojih gospodarjih nenehno zadolžujejo. Na ta način si posestniki zagotovijo stalne delavce. Še pred nekaj desetletji je veljalo nepisano pravilo, da je posameznik dobil za pomoč pri krčenju desetih hektarjev terena ene hlače, eno srajco in ene terenske čevlje.
MAKÁ
Beseda maká pomeni »prav naše«. Njihov jezik spada v družino Mataco. Do 2. polovice 20. stoletja so naseljevali jugovzhodno ozemlje paragvajskega Chaca. V vojni za Chaco (1932–1935) so se izkazali kot izvidniki in stezosledci v posebnih topografsko raziskovalnih enotah paragvajske vojske, ki jih je vodil general Ivan Belaieff, sicer geograf in jezikoslovec. Ob koncu vojne je general prepričal vlado, da je Makajem podarila ozemlje na zahodnih bregovih reke Paragvaj (v bližini Asuncióna): »Staroselska kolonija Fray Bartolomé de las Casas«. V njej je Sušnikova izvedla svojo prvo etnolingvistično raziskavo.
Danes večina Makajev (1.923 oseb) živi v urbanih središčih: Asunción, Ciudad del Este in Encarnación. Preživljajo se z ulično prodajo obrtnih izdelkov. Poleg svojih ponujajo izdelke drugih staroselskih skupin in jih prilagajajo potrebam spominkarskega trga.
NIVACLÉ
Nivaclé, znani tudi pod imenom Chulupí (Čulupi), govorijo enega od jezikov Mataco. 18.760 prebivalcev te skupine živi v 29 lokalnih skupnostih. Naseljujejo obširno območje levega brega Pilcomayo. Lov, ribolov in nabiralništvo dopolnjujejo s poljedelstvom požigalniškega tipa in vzrejo koz. Obdelovalni prostori so razdeljeni po družinah, lovišča so skupna. Živijo v razširjenih matrilinearnih družinah, kjer odloča najstarejša ženska. Poglavarji in šamani imajo lahko več žena. Zakonske zveze vzpostavljajo po daljšem obdobju prijateljstva, v katerem so dovoljeni predzakonski spolni odnosi. Ženska (nivache) je tista, ki da iniciativo. V primeru razveze žena lahko odslovi moža, saj je ona gospodarica doma. Boji za moške so pogosti. V pretepih tekmicama pomagajo vse članice družine.
Ženske Nivaclé so znane po tkalskih izdelkih: volnenih pončih, pasovih in krilih z okrasnimi motivi kvadratne, progaste in črtaste oblike. Podlaga teh tkanin je v barvi surove volne, okrasne obrobe pa so temnejših tonov. Slovenske Šolske sestre sv. Frančiška Kirstusa Kralja so dolga leta vodile šolski pouk in zdravstveno postajo v dveh misijonskih središčih patrov Oblatov. Zadnja Slovenka, ki je delala v misijonu San Leonardo, je bila s. Tadeja Mozetič (1946 - 2018).
Nomadstvo
Lov, ribolov in nabiralništvo, kot edini preživetveni način, zahteva nenehne selitve po obsežnem teritoriju. V primeru večjih ekoloških kriz so lovske družbe prisiljene zapustiti prvotni ekosistem in si poiskati domovanje v novem okolju. Nomadstvo ne dopušča večje demografske gostote. Etnične skupine Chaca so do 19. stoletja živele v majhnih unilinearnih plemenskih skupnostih. Družbene razslojenosti niso poznale, prav tako ne političnih in religioznih institucij. Sušnikova poudarja, da je bila njihova ideologija »izrazito utilitarnega značaja, prežeta z naturalizmom preprostega preživetja«.
Proces kulturne
preobrazbe
»Ko so Čamakoki prvič zagledali letalo,
jih je to spominjalo na podobo mitskega
ljudožerskega krilatega bitja Anorxyt;
ko so se ga navadili gledati, kako leti nad rečno
obalo, je bilo letalo že 'leteča železna škatla',
kot je tovornjak 'hodeča železna škatla';
ko pa so ga začeli opazovati od blizu, je že '
imelo oči, obraz' in ko je postalo običajno sredstvo
splošne prometne komunikacije v severnem
Chacu, so dokončno sprejeli špansko
besedo 'avión' v svoj besednjak.«
Leta 1968 je Sušnikova izvedla ponovno terensko delo med Ebitoso. Tokrat so jo zanimale kulturne spremembe. Prišla je do presenetljivih ugotovitev. Šaman, ki ji je še leta 1956 razlagal tradicionalni kozmični koncept, ji je 12 let kasneje zatrjeval: »Včasih, ko nismo še ničesar vedeli in smo bili navadne 'lutke', smo verjeli, da je vse skupaj resnica. … Zdaj pa že poznamo pravega boga. Samo on ima moč in mu sledimo. Pustili smo Anabsorna, on je navaden pajac…«
SANAPANA
V Paragvaju živi 3.325 pripadnikov etnične skupine Sanapana v 12 lokalnih skupnostih. Govorijo jezik maskoy. Pred prihodom Špancev so bili v stalnih sporih z Gvaraniji. V drugi polovici 19. stoletja so belcem prodajali krzno, v zamenjavo za poljske pridelke. V pristaniščih reke Paragvaj so služili kot fizični delavci pri spravljanju dreves quebracho colorado (Schinopis balansae) in se udinjali v tovarnah tanina. Danes so najemniški delavci na posestvih menonitov.
Sanapana so poznani kot glasbeniki in izdelovalci glasbil: piščali, bobnov in violin. Njihovi otroci izdelujejo živalske figurice iz gline. Ženske pa so poznane po tkalskih izdelkih iz niti rastline caraguatá.
V njihovi mitologiji ima ženska posebno vlogo. Legenda pravi, da se je mož povzpel na drevo in ženi nabral med divjih čebel.
Ko ga je žena použila, je začela plezati po drevesih in loviti ptičja gnezda. Ko je pojedla vse ptice, se je spustila na tla in požrla še svojega moža.
Simbolizem
in obredje Chamacoco
Kozmologija Čamakokov temelji na dualnem principu, ki se manifestira na vseh nivojih realnosti: v naravnem, nadnaravnem in socialnem svetu. Po eni strani se izraža skozi binarno kozmično os: »življenje – smrt«, »močno – šibko«, »rdeče – črno«, po drugi skozi odnos: »človek – žival«. Življenje lovca je zahtevalo nenehne ciklične uprizoritve teh odnosov v obredjih in mitologiji. Leta 1956 je Branislava Sušnik dokumentirala obred soočenja demonskih sil Anabsorno, pramatere Ešnuwarte in gospodarja gozda Nemurja, ki je uprizarjal prehod iz kaosa v vzpostavitev kozmične in družbene harmonije. Temeljil je na naslednjem izročilu:
»Ko se je kozmična pramati Ešnuwarta zaljubila v lovca Cürüja, se je odločila pomagati ljudem in iztrebiti demonske sile Anabsorno. Potem ko je rodila sina, je sklicala pleme in ga razdelila v osem totemskih skupin. Dala jim je svojo awoso (»besedo«), po kateri se Čamakoki imenujejo išür ali 'zavezanci'. Ešnuwarta je tako postala njihova asit ali pramati. Vsak išür pripada določeni skupnosti pamonunu, ki vključuje tako človeka kot za vsak totem točno določeno žival. Vsak pamonunu je nadalje deljen v t. i. 'močne' in 'šibke'…«.
Staroselske
kulture Chaca
Osrednji del paragvajskega Chaca naseljujejo skupine Maskoy: Lengua, Toba, Sanapaná, Angaité in Guaná. Njegov južni del, ozemlje severno od reke Pilcomayo, skupine Mataco: Nivaclé, Choroti in Maká. V severnem Chacu (Chaco Borreal) sta dve skupini jezikovne družine Zamuco: Chamacoco in Ayoreo.
O njihovem izvoru do danes ostaja veliko nepojasnjenega. Arheološke in paleontološke raziskave so maloštevilne. Sušnikova domneva, da so območje Chaca poselile v času med 6000–5000 pr. n. št. Njihove kulture označi za paleolitske. Glede na antropološke fizične značilnosti jih uvršča v pampsko (savansko) ameriško prebivalstvo avstralskega tipa, ki je značilen tudi za severnoameriške prerijske staroselce. Zanj so značilne: olivna polt, visoka postava ter dolge in močne noge.
Razstava približa zlasti tiste etnične skupine, ki jih je preučevala Branislava Sušnik. Predmete, ki so predstavljeni vizualno, je zbrala na svojih terenskih odpravah. Tudi vse črno-bele fotografije so njeno delovno gradivo. Razstavljene predmete pa je leta 1997 Slovenskemu etnografskemu muzeju podarila direktorica Etnografskega muzeja Andrés Barbero, Adelina Pusineri.
Staroselsko prebivalstvo
Paragvaja
Po zadnjem štetju prebivalstva iz leta 2012 je v Paragvaju živelo 117.150 staroselcev v 493 lokalnih skupnostih. Od tega jih je 76 % živelo pod pragom revščine. Zaradi krčenja njihovih habitatov se jih vse več seli v urbana središča, kjer pristanejo na robu družbe. Tisti, ki ostajajo na podeželju, se kot sezonski najemni delavci udinjajo najtežjim fizičnim delom na bližnjih veleposestvih. Njihove možnosti tradicionalnega lova, nabiralništva in požigalniškega poljedelstva so skrajno omejene.
Staroselska ljudstva Paragvaja pripadajo sedemnajstim etničnim skupinam in govore jezike petih lingvističnih družin:
◊ Guaraní: Mbyá, Ava-Katú (Chiripá), Aché (Guayaki), Pa’í’ Tavyterã, Chiriguano (Guarayo), Guarani-Ñandeva;
◊ Maskoy: Sanapaná, Angaité, Enxet (Lengua), Guaná, Toba Maskoy;
◊ Guaicurú: Toba Qom;
◊ Zamuco: Ayoreo, Chamacoco;
◊ Mataco: Nivadé, Choroti, Maká.
Gvaraniji živijo na rodovitnem območju vzhodno od reke Paragvaj, ostale skupine pa v sušnem Chacu, zahodno od reke. Medtem ko so prvi že pred prihodom evropskih osvajalcev poznali poljedelstvo in kompleksnejšo družbeno ureditev, so se plemenske skupnosti Chaca preživljale izključno z lovom, ribolovom in nabiralništvom.
TOBA
Danes v Paragvaju živi 2.624 pripadnikov Toba –
Enenlhet, 1.133 Toba – Moskoy in 1.970 Qom Lik
(Emok Toba).
Beseda toba izvira iz gvaranijskega jezika in pomeni »tisti, ki si brije oz. na kratko striže lase«. Prvotno je bila žaljivka za plemena iz osrednjega Chaca, ki so sebe imenovala Qom Lik (»Človek«). Ime je prešlo v generično rabo in označevalo pripadnike treh različnih etničnih skupin dveh jezikovnih družin: Qom Lik (jezikovna skupina Guaicurú) ter Toba – Enenlhet in Toba – Maskoy (jezikovna skupina Maskoy).
Nekatera plemena Qom Lik so se v sredini 18. stoletja preselila z ozemlja južno od reke Pilcomayo (današnja Argentina) na njene severne bregove (današnji Paragvaj). Ob prečkanju reke so svoje ime spremenila v Emok Lik, kar dobesedno pomeni »Ljudje z levega brega«. Sušnikova jih imenuje Emok – Toba. Njihov jezik je preučevala v Argentini (1949/50) in Paragvaju (1961/62). Na podlagi jezikovnih pomenov je razložila osnovni miselni kategoriji lovskih družb: koncept »odprtega prostora« in »cikličnega časa«, njihove družbene težnje in psihologijo vedênja.
Branislava Sušnik ni ustvarila lastne družine, v Paragvaju ni imela intimnih prijateljev, ni se udeleževala javnih prireditev, ni poznala počitnic in oddiha. Osebno življenje je prilagodila znanstvenoraziskovalnemu delu.
Zavrnila je bivanje v zasebnem stanovanju, ki ji ga je ponudila Fundacija La Piedad in si življenje uredila v majhni pisarni etnografskega muzeja. Ta ji je predstavljala hkrati skromen, a dovolj oseben bivanjski prostor. V njem je snovala vse svoje znanstvene tekste, pisala osebna pisma, se ‚pogovarjala‘ s svojim duhovnim zaščitnikom Barago, obujala spomine na rodno deželo, spila prvi jutranji čaj in se pozno zvečer odpravila h počitku.
»Yo, Dra Branislava Josefina Sušnik, de 36 años, nacida en Medvode, hija del + Jožef Sušnik y Karla Prijatelj, nacida yugoeslava y naturalizada paraguaya, en pleno uso de mis facultades mentales y en vispera de emprender una expedición científica en el extremo Norte del Chaco Boreal entre las tribus aún selvajes, corriendo el riesgo de perecer en dicha expedición, - como expresión de voluntad en el caso de no regresar con la vida, redacto el presente testamento ológrafo de acuardo con las siguientes clausulas: …. »
»Podpisana Dr. Branislava Josefina Sušnik, stara 36 let, rojena v Medvodah, hči pokojnega Jožefa Sušnika in Karle Prijatelj, rojena kot jugoslovanska državljanka in naturalizirana Paragvajka, pri polni zavesti pišem svojo oporoko na predvečer znanstvene ekspedicije med še neukročene staroselce na skrajnem severu Chaca. Zaradi tveganosti podviga, v primeru da se ne vrnem živa, pišem to ročno oporoko ….«
Iz njenih osebnih pisem veje domotožje, še zlasti
po letu 1954, ko je v Paragvaju zavladala diktatura
generala Alfreda Stoessnerja:
»Predraga mama: zelo me je razveselilo Tvoje pismo. Moje sanje so tudi, da bi se kdaj vrnila v domovino; čeprav tukaj raziskujem in potujem med Indijanci, se vendar ne morem vživeti v paragvajski deželi; še manj sedaj, ko vlada tukaj vojaška diktatura, trda in kruta. ...«
»In, čeprav se boš gotovo smejala, velikokrat mi pride na misel, da bi jedla našo 'godljo'; se spomnim, kako smo mi v Vevčah enkrat prašiča klali…, in kako smo hodili na 'žegnanje'.… Kakšni mali spomini, in vendar sedaj bolj živi kot nekoč! In kruh, naš kruh, doma narejen; kruh, ki ga mati speče… in tiste sveže žemlje, ki jih je včasih ata kupil ob šestih zjutraj pred tovarno v Vevčah… vse take misli mi pridejo v spomin, kadar jaz obedujem v tej deželi. …«
Oče Jožef Sušnik, vzornik prvorojenke, se je rodil leta 1888 v Radovljici. Sprva je služboval kot podstražmojster v Zagorju ob Savi. 25. maja 1919 se je v Dobrepolju na Dolenjskem poročil s Karolino Prijatelj, rojeno 1889 v kmečki družini.
Orožniška služba je zahtevala nenehne selitve, tako ga že leta 1920 z mlado družino zasledimo v Medvodah pri Ljubljani.
V drugi polovici dvajsetih let je bil premeščen na orožniško postajo Ljubljana Polje. To ga je kasneje stalo življenja, saj je v Polju pri Ljubljani delovala osrednja celica Komunistične partije in tudi njena vojaško obveščevalna služba (VOS), ki je v začetku 2. svetovne vojne izvajala likvidacije najpomembnejših protirevolucionarnih ideoloških in policijskih voditeljev.
Orožnik Jožef Sušnik je poleg profesorja Lamberta Ehrlicha postal ena prvih žrtev revolucije.
V ponedeljek, 18. avgusta 1941, ob 13:30 uri se je na Poti Device Marije v Polju št. 62 zgodil atentat nanj. Smrtonosni strel ga je zadel na vhodnih vratih doma. Branislava je bila priča dogodku. Kot poročajo njeni najožji paragvajski sodelavci, jo je travma spremljala vse življenje.
Strokovna pot dr. Branislave Sušnik se je oblikovala najprej na II. državni realni gimnaziji Poljane, nato na študiju zgodovine in prazgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kasneje, v študijskem letu 1942/43, na podiplomskem izpopolnjevanju iz orientalistike na Rimski univerzi (Università degli Studi di Roma). Na oblikovanje njenega metodološkega pristopa je vplivala dunajska kulturnozgodovinska šola in stik z njenimi avtorji.
V petdesetih letih 20. stoletja Paragvaj ni imel razvite prometne infrastrukture. Vsa daljša potovanja v notranjost so potekala po rekah in se nadaljevala s konji, mulami in peš. Sušnikova je s seboj tovorila težko terensko opremo. Za odpravo v Chaco Boreal ji je ministrstvo za obrambo nudilo spremljevalno ekipo treh vojakov in tovorno žival. Zadolžila je tudi moderno strelno orožje, ročno pištolo iz leta 1930. Ni čudno, da je pred svojo prvo odpravo napisala oporoko, v kateri je navedla, da v primeru smrti vse svoje etnografsko in arheološko gradivo, pridobljeno na odpravi v Chaco Boreal, zapušča Etnografskemu muzeju Andrés Barbero.
V staroselskih skupnostih je izbrala posameznike, ki so postali njeni glavni sogovorniki oziroma informatorji. V največji meri so bili to verski izvedenci, t. i. šamani ali pa vaški poglavarji.
Z njimi je navezala trajno prijateljstvo. Nanjo so se obračali z različnimi prošnjami, največ za zdravstveno pomoč. Od tu izvira tudi psevdonim: »La Doctora« (»Dohtarca«).
La Doctora
Slovenski etnografski muzej je za razstavo La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju prejel ICOM Slovenija nagrado za leto 2021 v kategoriji za mednarodno prepoznavne projekte.
Razstava: La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju
Avtorica razstave: dr. Marija Mojca Terčelj, Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem
Vodja razstavnega projekta: dr. Tanja Roženbergar
Besedila: dr. Marija Mojca Terčelj, Adelina Pusineri, dr. Marko Frelih
Idejna zasnova postavitve, arhitektura in oblikovanje razstave: mag. Jasna Kralj Pavlovec
Celostna podoba razstave in grafično oblikovanje razstave: Danijela Grgić
Montaža AV projekcij: Kaja Horvat
Gradivo so prispevali:
Etnografski muzej dr. Andrés Barbero®, Asunción, Paragvaj
Fundacija La Piedad, Asunción, Paragvaj
Slovenski šolski muzej
Narodna in univerzitetna knjižnica
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka
ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Provinicialna hiša, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, Ljubljana
Fotografije:
Etnografski muzej dr. Andrés Barbero®, Slovenski šolski muzej, foto pristanišča v Buenos Airesu (Fundacija Histarmar, pomorska zgodovina in arheologija, Buenos Aires), Blaž Verbič (SEM), Miloš Ekar, Damjan Hančič
Digitalizacija fotografij fototeke in dokumentov Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero ®: Gabriela Zuccolillo (hrani Fond Branislava Sušnik, Slovenski etnografski muzej)
Fotografije muzejskih predmetov Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero®: Gabriela Zuccolillo (hrani Fond Branislava Sušnik, Slovenski etnografski muzej)
Avtorski prispevek dr. Marije Mojce Terčelj k razstavi je rezultat ciljnoraziskovalnega projekta 2019 V-6 1925, z naslovom »Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki« (vodja projekta prof. dr. Aleksander Panjek, Inštitut za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in Znanstvenoraziskovalnim inštitutom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Ciljnoraziskovalni projekt sta omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Urad Vlade Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Raziskava v Paragvaju leta 2018 je bila izvedena s podporo častnega konzulata RS v Paragvaju (g. Luis Boh Serafini), Ministrstva za zunanje zadeve RS, Veleposlaništva RS v Buenos Airesu (veleposlanica ga. Jadranka Šturm), Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.
Vse fotografije, preslikave, dokumenti in prostorske slike so avtorsko zaščitene in jih ni dovoljeno kopirati, razmnoževati, predelovati ali na kakršnekoli drugačen način distribuirati brez dovoljenja Slovenskega etnografskega muzeja. Vse pravice so pridržane.
Življenje in delo slovenske znanstvenice
v Paragvaju
Razstava pripoveduje Življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje. Predstavi njena ključna dela in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripovedujejo zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane, katerim je avtorica namenila največ raziskovalne pozornosti. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.
Dr. Marija Mojca Terčelj, avtorica razstave
The Life and Work
Of a Slovene Researcher
in Paraguay
The exhibition tells the life story of Dr Branislava Sušnik, a Slovene ethnologist, anthropologist and ethno-linguist, who at the end of World War Two was pushed by historical events into a new, completely different cultural environment. The exhibition presents her key works and expeditions among the Paraguayan indigenous peoples. At the same time, it tells the story of the Chaco indigenous communities and about the east Paraguayan forests and savannahs on which she focused most of her research. She had many talents, which she united in her professional work in three main fields: museology, research and pedagogical work. The objects that are presented at the exhibition visually were collected on Sušnik's field expeditions. All the black- and-white photographs are also her material. The exhibited objects were donated in 1997 to the Slovene Ethnographic Museum by the director of the Andrés Barbero Ethnographic Museum, Adelina Pusineri.
Dr. Marija Mojca Terčelj, exhibition curator
Vida y obra de la
investigadora eslovena
en el Paraguay
La exposición cuenta la historia de la vida de la dra. Branislava Sušnik, etnóloga, antropóloga y etno-lingüista eslovena que el destino histórico a finales de la Segunda Guerra Mundial llevó a un entorno cultural totalmente diferente. Se presentan sus obras clave y sus expediciones de studio entre los pueblos indígenas del Paraguay. La exposición cuenta también la historia de las comunidades indígenas del Chaco y de los bosques y planícies de la Región Oriental del Paraguay a las que la autora dedicó la mayor parte de sus investigaciones. La Dra. Sušnik tenía muchos talentos que, en el marco de sus actividades museológicas, científicas y pedagógicas, supo unir en una experiencia profesional única. Los objetos que se presentan visualmente en la exposición los recolectó en sus expediciones de estudio. Todas las fotografías en blancoy negro son su material de trabajo. Los objetos expuestos fueron donados al Muse Etnográfico Esloveno en 1997 por Adelina Pusineri, directora del Museo Etnográfico Andrés Barbero.
Dr. Marija Mojca Terčelj, autora de la exposición
KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Razstavna hiša
OD
20. april 2021
DO
1. marec 2022
AVTORICA RAZSTAVE:
dr. Marija Mojca Terčelj
VODJA RAZSTAVNEGA PROJEKTA:
dr. Tanja Roženbergar
IDEJNA ZASNOVA POSTAVITVE, ARHITEKTURA
IN OBLIKOVANJE RAZSTAVE:
mag. Jasna Kralj Pavlovec
CELOSTNA PODOBA RAZSTAVE IN GRAFIČNO
OBLIKOVANJE RAZSTAVE:
Danijela Grgić
VIRTUALIZACIJA:
Tomislav Király
KOORDINACIJA VIRTUALIZACIJE:
Blaž Verbič
Življenje in delo slovenske znanstvenice
v Paragvaju
Razstava pripoveduje Življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje. Predstavi njena ključna dela in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripovedujejo zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno paragvajskega gozda ter savane, katerim je avtorica namenila največ raziskovalne pozornosti. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.
Dr. Marija Mojca Terčelj, avtorica razstave
Terenske odprave Branislave Sušnik
(kronološki pregled)
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Maká v koloniji Bartolomé de las Casas, Chaco, 1951/1952.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Chulupí (Čulupi) ob reki Pilcomayo, Chaco, 1952.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Lengua – Ençlit (Lengva Enslit) v osrednjem Chacu, 1953/1954.
◊ Antropološka raziskava etnične skupine Chamacoco (Čamakoko) v departmaju Alto Paraguay, Bahia Negra, severni Chaco, 1956/57.
◊ Arheološka raziskava na območju Alto Paraguay: Puerto 14. de Mayo, 1956.
◊ Antropološka raziskava skupine Chiripá – Guaraní (Čiripa Gvarani) na območju Alto Paraná, 1958.
◊ Antropološka raziskava skupine Aché – Guayakí (Ače Gvajakí) v Arroyo Morotí, San Juan Nepomuco, 1960.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Sanapaná, Chaco, 1962.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Emok – Toba, 1962.
◊ Antropološka raziskava skupine Ayoreo – Moros (Ajoreo-Moros) v salezijanskem misijonu Fortín Batista, severni Chaco, 1963.
◊ Arheološka raziskava keramike Guaná – Mbayá v Riacho Alegre, departma Alto Paraguay, Chaco, 1966.
◊ Arheološka raziskava na območju Paraguarí in Altos (predkolonialna keramika Gvaraní), 1968.
◊ Antropološka raziskava skupine Chamacoco (Čamakoko) v departmaju Alto Paraguay, Bahía Negra, severni Chaco, 1968/69.
◊ Pregled arheoloških najdb v kraju Hohenau (predkolonialna pogrebna keramika Guaraní), 1970.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Lengua – Ençlit Maskoy, anglikanski misijon
◊ Maktlawaiya, Chaco, 1976.
◊ Terenska odprava na območje jezuitskih misijonov: San Ignacio, Santa María de Fe, Santa Rosa, Santiago, San Cosme y Damián, Trinidad y Jesús, 1977.
◊ Arheološka odprava v Puerto 14 de Mayo, departma Alto Paraguay, severni Chaco, 1990.
STAROSELSKE
KULTURE
VZHODNEGA
PARAGVAJA
EAST PARAGUAYAN
INDIGENOUS
CULTURES
CULTURAS
INDÍGENAS
DE LA REGIÓN
DEL PARAGUAY
BRANISLAVA
SUŠNIK
OD MEDVOD
DO ASUNCIÓNA
FROM MEDVODE
TO ASUNCIÓN
DE MEDVODE
A ASUNCIÓN
STAROSELSKE
KULTURE
CHACA
CHACA
INDIGENOUS
CULTURES
CULTURAS
INDÍGENAS
DEL CHACO
La Doctora
Razstava: La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju
Avtorica razstave: Marija Mojca Terčelj, Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem
Vodja razstavnega projekta: dr. Tanja Roženbergar
Besedila: dr. Marija Mojca Terčelj, Adelina Pusineri, dr. Marko Frelih
Idejna zasnova postavitve, arhitektura in oblikovanje razstave: mag. Jasna Kralj Pavlovec
Celostna podoba razstave in grafično oblikovanje razstave: Danijela Grgić
Montaža AV projekcij: Kaja Horvat
Gradivo so prispevali:
Etnografski muzej dr. Andrés Barbero®, Asunción, Paragvaj
Fundacija La Piedad, Asunción, Paragvaj
Slovenski šolski muzej
Narodna in univerzitetna knjižnica
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka
ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Provinicialna hiša, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, Ljubljana
Fotografije:
Etnografski muzej dr. Andrés Barbero®, Slovenski šolski muzej, foto pristanišča v Buenos Airesu (Fundacija Histarmar, pomorska zgodovina in arheologija, Buenos Aires), Blaž Verbič (SEM), Miloš Ekar, Damjan Hančič
Digitalizacija fotografij fototeke in dokumentov Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero ®: Gabriela Zuccolillo (hrani Fond Branislava Sušnik, Slovenski etnografski muzej)
Fotografije muzejskih predmetov Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero®: Gabriela Zuccolillo (hrani Fond Branislava Sušnik, Slovenski etnografski muzej)
Avtorski prispevek dr. Marije Mojce Terčelj k razstavi je rezultat ciljnoraziskovalnega projekta 2019 V-6 1925, z naslovom »Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki« (vodja projekta prof. dr. Aleksander Panjek, Inštitut za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in Znanstvenoraziskovalnim inštitutom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Ciljnoraziskovalni projekt sta omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Urad Vlade Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Raziskava v Paragvaju leta 2018 je bila izvedena s podporo častnega konzulata RS v Paragvaju (g. Luis Boh Serafini), Ministrstva za zunanje zadeve RS, Veleposlaništva RS v Buenos Airesu (veleposlanica ga. Jadranka Šturm), Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.
Kontakt
Slovenski etnografski muzej
Metelkova ulica 2
1000 Ljubljana
Telefon: + 386 (0) 1 300 87 00
KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Razstavna hiša
OD
20. april 2021
DO
2. januar 2022
VIRTUALIZACIJA
Tomislav Király
Koordinacija virtualizacije
s strani SEM
Blaž Verbič
VIRTUALIZACIJA
Tomislav Király
Koordinacija virtualizacije
s strani SEM
Blaž Verbič
Življenje in delo slovenske znanstvenice
v Paragvaju
Razstava pripoveduje Življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje. Predstavi njena ključna dela in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripovedujejo zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane, katerim je avtorica namenila največ raziskovalne pozornosti. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.
Dr. Marija Mojca Terčelj, avtorica razstave
The Life and Work
Of a Slovene Researcher
in Paraguay
The exhibition tells the life story of Dr Branislava Sušnik, a Slovene ethnologist, anthropologist and ethno-linguist, who at the end of World War Two was pushed by historical events into a new, completely different cultural environment. The exhibition presents her key works and expeditions among the Paraguayan indigenous peoples. At the same time, it tells the story of the Chaco indigenous communities and about the east Paraguayan forests and savannahs on which she focused most of her research. She had many talents, which she united in her professional work in three main fields: museology, research and pedagogical work. The objects that are presented at the exhibition visually were collected on Sušnik's field expeditions. All the black- and-white photographs are also her material. The exhibited objects were donated in 1997 to the Slovene Ethnographic Museum by the director of the Andrés Barbero Ethnographic Museum, Adelina Pusineri.
Dr. Marija Mojca Terčelj, exhibition curator
Vida y obra de la
investigadora eslovena
en el Paraguay
La exposición cuenta la historia de la vida de la dra. Branislava Sušnik, etnóloga, antropóloga y etno-lingüista eslovena que el destino histórico a finales de la Segunda Guerra Mundial llevó a un entorno cultural totalmente diferente. Se presentan sus obras clave y sus expediciones de studio entre los pueblos indígenas del Paraguay. La exposición cuenta también la historia de las comunidades indígenas del Chaco y de los bosques y planícies de la Región Oriental del Paraguay a las que la autora dedicó la mayor parte de sus investigaciones. La Dra. Sušnik tenía muchos talentos que, en el marco de sus actividades museológicas, científicas y pedagógicas, supo unir en una experiencia profesional única. Los objetos que se presentan visualmente en la exposición los recolectó en sus expediciones de estudio. Todas las fotografías en blancoy negro son su material de trabajo. Los objetos expuestos fueron donados al Muse Etnográfico Esloveno en 1997 por Adelina Pusineri, directora del Museo Etnográfico Andrés Barbero.
Dr. Marija Mojca Terčelj, autora de la exposición
KAJ
Občasne razstave SEM
KJE
Razstavna hiša
OD
20. april 2021
DO
2. januar 2022
AVTORICA RAZSTAVE:
dr. Marija Mojca Terčelj
VODJA RAZSTAVNEGA PROJEKTA:
dr. Tanja Roženbergar
IDEJNA ZASNOVA POSTAVITVE,
ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE RAZSTAVE:
mag. Jasna Kralj Pavlovec
CELOSTNA PODOBA RAZSTAVE IN GRAFIČNO
OBLIKOVANJE RAZSTAVE:
Danijela Grgić
VIRTUALIZACIJA:
Tomislav Király
KOORDINACIJA VIRTUALIZACIJE:
Blaž Verbič
La Doctora
Slovenski etnografski muzej je za razstavo La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju prejel ICOM Slovenija nagrado za leto 2021 v kategoriji za mednarodno prepoznavne projekte.
Razstava: La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju
Avtorica razstave: dr. Marija Mojca Terčelj, Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem
Vodja razstavnega projekta: dr. Tanja Roženbergar
Besedila: dr. Marija Mojca Terčelj, Adelina Pusineri, dr. Marko Frelih
Idejna zasnova postavitve, arhitektura in oblikovanje razstave: mag. Jasna Kralj Pavlovec
Celostna podoba razstave in grafično oblikovanje razstave: Danijela Grgić
Montaža AV projekcij: Kaja Horvat
Gradivo so prispevali:
Etnografski muzej dr. Andrés Barbero®, Asunción, Paragvaj
Fundacija La Piedad, Asunción, Paragvaj
Slovenski šolski muzej
Narodna in univerzitetna knjižnica
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka
ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
Provinicialna hiša, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, Ljubljana
Fotografije:
Etnografski muzej dr. Andrés Barbero®, Slovenski šolski muzej, foto pristanišča v Buenos Airesu (Fundacija Histarmar, pomorska zgodovina in arheologija, Buenos Aires), Blaž Verbič (SEM), Miloš Ekar, Damjan Hančič
Digitalizacija fotografij fototeke in dokumentov Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero ®: Gabriela Zuccolillo (hrani Fond Branislava Sušnik, Slovenski etnografski muzej)
Fotografije muzejskih predmetov Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero®: Gabriela Zuccolillo (hrani Fond Branislava Sušnik, Slovenski etnografski muzej)
Avtorski prispevek dr. Marije Mojce Terčelj k razstavi je rezultat ciljnoraziskovalnega projekta 2019 V-6 1925, z naslovom »Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki« (vodja projekta prof. dr. Aleksander Panjek, Inštitut za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in Znanstvenoraziskovalnim inštitutom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Ciljnoraziskovalni projekt sta omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Urad Vlade Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Raziskava v Paragvaju leta 2018 je bila izvedena s podporo častnega konzulata RS v Paragvaju (g. Luis Boh Serafini), Ministrstva za zunanje zadeve RS, Veleposlaništva RS v Buenos Airesu (veleposlanica ga. Jadranka Šturm), Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.
Vse fotografije, preslikave, dokumenti in prostorske slike so avtorsko zaščitene in jih ni dovoljeno kopirati, razmnoževati, predelovati ali na kakršnekoli drugačen način distribuirati brez dovoljenja Slovenskega etnografskega muzeja. Vse pravice so pridržane.
Company Name
www.loremipsum.com
info@loremipsum.com
Tlf.: +11 111 111 111
Odnos človek – žival
Sorodstveno ureditev, etične in religiozne norme so lovske staroselske skupnosti gradile na konceptu odnosa »človek – žival«. Žival zanje ni pomenila le eksistencialnega vira preživetja, torej osnovne prehranske diete, ampak tudi simbol družbene ureditve in predstavnega sveta. Razlika v miselnosti današnjega urbanega človeka in staroselskega lovca je, da je slednji žival in rastlino pojmoval kot enakovredno bitje, ki ima osebnost, torej duhovno identiteto. Prav zato si je lovec izbiral živalska imena za svoje osebne in skupinske embleme ali toteme.
»Vsa totemska tradicija tega plemena je
zasnovana na mitičnem pojmovanju o enakosti
in tovarištvu med človekom in živaljo. Pragozdni
lovec čuti in preizkuša v svoji borbi za življenjski
obstanek, da je odvisen od pogojev naravnega
okrožja; žival je za njega bistvena življenjska
vrednota, osredno bitje v mitičnem žitju in
predmetni izraz čustvenega izživljanja«.
Branislava Sušnik, 1969
Terenske odprave Branislave Sušnik
(kronološki pregled)
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Maká v koloniji Bartolomé de las Casas, Chaco, 1951/1952.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Chulupí (Čulupi) ob reki Pilcomayo, Chaco, 1952.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Lengua – Ençlit (Lengva Enslit) v osrednjem Chacu, 1953/1954.
◊ Antropološka raziskava etnične skupine Chamacoco (Čamakoko) v departmaju Alto Paraguay, Bahia Negra, severni Chaco, 1956/57.
◊ Arheološka raziskava na območju Alto Paraguay: Puerto 14. de Mayo, 1956.
◊ Antropološka raziskava skupine Chiripá – Guaraní (Čiripa Gvarani) na območju Alto Paraná, 1958.
◊ Antropološka raziskava skupine Aché – Guayakí (Ače Gvajakí) v Arroyo Morotí, San Juan Nepomuco, 1960.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Sanapaná, Chaco, 1962.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Emok – Toba, 1962.
◊ Antropološka raziskava skupine Ayoreo – Moros (Ajoreo-Moros) v salezijanskem misijonu Fortín Batista, severni Chaco, 1963.
◊ Arheološka raziskava keramike Guaná – Mbayá v Riacho Alegre, departma Alto Paraguay, Chaco, 1966.
◊ Arheološka raziskava na območju Paraguarí in Altos (predkolonialna keramika Gvaraní), 1968.
◊ Antropološka raziskava skupine Chamacoco (Čamakoko) v departmaju Alto Paraguay, Bahía Negra, severni Chaco, 1968/69.
◊ Pregled arheoloških najdb v kraju Hohenau (predkolonialna pogrebna keramika Guaraní), 1970.
◊ Etnolingvistična raziskava skupine Lengua – Ençlit Maskoy, anglikanski misijon
◊ Maktlawaiya, Chaco, 1976.
◊ Terenska odprava na območje jezuitskih misijonov: San Ignacio, Santa María de Fe, Santa Rosa, Santiago, San Cosme y Damián, Trinidad y Jesús, 1977.
◊ Arheološka odprava v Puerto 14 de Mayo, departma Alto Paraguay, severni Chaco, 1990.
The Life and Work
Of a Slovene Researcher
in Paraguay
The exhibition tells the life story of Dr Branislava Sušnik, a Slovene ethnologist, anthropologist and ethno-linguist, who at the end of World War Two was pushed by historical events into a new, completely different cultural environment. The exhibition presents her key works and expeditions among the Paraguayan indigenous peoples. At the same time, it tells the story of the Chaco indigenous communities and about the east Paraguayan forests and savannahs on which she focused most of her research. She had many talents, which she united in her professional work in three main fields: museology, research and pedagogical work. The objects that are presented at the exhibition visually were collected on Sušnik's field expeditions. All the black- and-white photographs are also her material. The exhibited objects were donated in 1997 to the Slovene Ethnographic Museum by the director of the Andrés Barbero Ethnographic Museum, Adelina Pusineri.
Dr. Marija Mojca Terčelj, exhibition curator
Vida y obra de la
investigadora eslovena
en el Paraguay
La exposición cuenta la historia de la vida de la dra. Branislava Sušnik, etnóloga, antropóloga y etno-lingüista eslovena que el destino histórico a finales de la Segunda Guerra Mundial llevó a un entorno cultural totalmente diferente. Se presentan sus obras clave y sus expediciones de studio entre los pueblos indígenas del Paraguay. La exposición cuenta también la historia de las comunidades indígenas del Chaco y de los bosques y planícies de la Región Oriental del Paraguay a las que la autora dedicó la mayor parte de sus investigaciones. La Dra. Sušnik tenía muchos talentos que, en el marco de sus actividades museológicas, científicas y pedagógicas, supo unir en una experiencia profesional única. Los objetos que se presentan visualmente en la exposición los recolectó en sus expediciones de estudio. Todas las fotografías en blancoy negro son su material de trabajo. Los objetos expuestos fueron donados al Muse Etnográfico Esloveno en 1997 por Adelina Pusineri, directora del Museo Etnográfico Andrés Barbero.
Dr. Marija Mojca Terčelj, autora de la exposición
Človek v prostoru
in času
Lovsko-nabiralske skupnosti niso razvile odnosa do zemlje, vse njihovo zanimanje je bilo usmerjeno v gozd in savano. Koncept »odprtega prostora« in »cikličnega časa« je bil njihova osnovna miselna kategorija. Človek se je usmerjal po nebu: sever-jug-vzhod-zahod, severovzhod, jugozahod itn. Ozvezdje Južnega križa mu je nudilo osnovno prostorsko orientacijo. Zato se kot simbol na njihovem ornamentalnem okrasju pojavljajo kvadrati, rombi, osemkotne in šestnajstkotne strukture.
Kot zapiše Sušnik, »nēnağa med lovci Emok– Toba pomeni odprt prostor. Nēnağa–lik je človek, ki hodi čez planjave. Je ñéptalik ali lovec, slednik, odvisen od moči svojih mišic in znanja ter tehnik, kako izstreliti puščice in uloviti plen. Biti mora hraber, impulziven in tekmovalen«.
Emok– Toba, podobno kot ostale lovske skupine Chaca, so
poznali tri ciklična obdobja:
- kaktápiga ali »čas suhih živali«: sušno obdobje, ki ni dobro za človeka, saj mu primanjkuje proteinske hrane;
- kôtap ali »čas debelih živali«: jesensko obdobje, primerno za
lov na divje svinje, koatije in drugo divjad.
- nômago ali »obdobje mraza« je čas, ko pihajo mrzli vetrovi
z juga. Uživanje proteinov se skrči le na meso pasavca in
rastlinsko moko.
Življenje in delo slovenske znanstvenice
v Paragvaju
Razstava pripoveduje Življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno- lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje. Predstavi njena ključna dela in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripovedujejo zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane, katerim je avtorica namenila največ raziskovalne pozornosti. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.
Dr. Marija Mojca Terčelj, avtorica razstave
NIVACLÉ
Nivaclé, znani tudi pod imenom Chulupí (Čulupi), govorijo enega od jezikov Mataco. 18.760 prebivalcev te skupine živi v 29 lokalnih skupnostih. Naseljujejo obširno območje levega brega Pilcomayo. Lov, ribolov in nabiralništvo dopolnjujejo s poljedelstvom požigalniškega tipa in vzrejo koz. Obdelovalni prostori so razdeljeni po družinah, lovišča so skupna. Živijo v razširjenih matrilinearnih družinah, kjer odloča najstarejša ženska. Poglavarji in šamani imajo lahko več žena. Zakonske zveze vzpostavljajo po daljšem obdobju prijateljstva, v katerem so dovoljeni predzakonski spolni odnosi. Ženska (nivache) je tista, ki da iniciativo. V primeru razveze žena lahko odslovi moža, saj je ona gospodarica doma. Boji za moške so pogosti. V pretepih tekmicama pomagajo vse članice družine.
Ženske Nivaclé so znane po tkalskih izdelkih: volnenih pončih, pasovih in krilih z okrasnimi motivi kvadratne, progaste in črtaste oblike. Podlaga teh tkanin je v barvi surove volne, okrasne obrobe pa so temnejših tonov. Slovenske Šolske sestre sv. Frančiška Kirstusa Kralja so dolga leta vodile šolski pouk in zdravstveno postajo v dveh misijonskih središčih patrov Oblatov. Zadnja Slovenka, ki je delala v misijonu San Leonardo, je bila s. Tadeja Mozetič (1946 - 2018).
Branislava Sušnik ni ustvarila lastne družine, v Paragvaju ni imela intimnih prijateljev, ni se udeleževala javnih prireditev, ni poznala počitnic in oddiha. Osebno življenje je prilagodila znanstvenoraziskovalnemu delu.
Zavrnila je bivanje v zasebnem stanovanju, ki ji ga je ponudila Fundacija La Piedad in si življenje uredila v majhni pisarni etnografskega muzeja. Ta ji je predstavljala hkrati skromen, a dovolj oseben bivanjski prostor. V njem je snovala vse svoje znanstvene tekste, pisala osebna pisma, se ‚pogovarjala‘ s svojim duhovnim zaščitnikom Barago, obujala spomine na rodno deželo, spila prvi jutranji čaj in se pozno zvečer odpravila h počitku.
»Yo, Dra Branislava Josefina Sušnik, de 36 años, nacida en Medvode, hija del + Jožef Sušnik y Karla Prijatelj, nacida yugoeslava y naturalizada paraguaya, en pleno uso de mis facultades mentales y en vispera de emprender una expedición científica en el extremo Norte del Chaco Boreal entre las tribus aún selvajes, corriendo el riesgo de perecer en dicha expedición, - como expresión de voluntad en el caso de no regresar con la vida, redacto el presente testamento ológrafo de acuardo con las siguientes clausulas: …. »
»Podpisana Dr. Branislava Josefina Sušnik, stara 36 let, rojena v Medvodah, hči pokojnega Jožefa Sušnika in Karle Prijatelj, rojena kot jugoslovanska državljanka in naturalizirana Paragvajka, pri polni zavesti pišem svojo oporoko na predvečer znanstvene ekspedicije med še neukročene staroselce na skrajnem severu Chaca. Zaradi tveganosti podviga, v primeru da se ne vrnem živa, pišem to ročno oporoko ….«
ACHÉ GUAYAKÍ (Ače Gvajaki)
Etnična skupina Aché Guarani je v Paragvaju znana pod imenom Gayakí, kar pomeni »Gozdna podgana«. Sebe imenujejo »Aché«, kar v njihovem jeziku pomeni »Resnična oseba« oz. »Resnična osebnost«. V preteklosti so bili daleč naokoli znani kot odlični lovci, tudi na človeške glave. Njihov prvotni habitat je bil pragozd. Vse do konca 20. stoletja se je večina njihovih klanov upirala stikom z belci in veljala za »neukrotljive divjake«. Brazilski veleposestniki so jih lovili za suženjsko delo na svojih posestvih. Edina skupina, ki je miroljubno sestopila iz pragozda, je bila skupnost v kraju Moroti. Branislava Sušnik je leta 1960 med njimi opravila terensko raziskavo.
Aché so se vse do zdaj preživljali izključno z lovom, ribolovom in nabiralništvom. Kot dopolnitev osnovne proteinske prehrane so uživali le grenko manioko, sladki krompir in med divjih čebel. Bili so odlični poznavalci zdravilnih zelišč. Kot lovci so Achéji razvili poseben izrazni jezik z gestami rok in nog ter obrazno mimiko. Danes živi le še 1.875 oseb te etnične skupine v šestih lokalnih skupnostih vzhodnega Paragvaja.
AVÁ GUARANÍ
Ava, znani tudi kot Chiripá ali Ava Katú Ete, sebe imenujejo Ava Guaraní, kar pomeni »ljudje Gvarani«. 19.620 pripadnikov te etnične skupine živi v 122 lokalnih skupnostih na everovzhodu države. So najbolj akulturirana staroselska etnična skupina v Paragvaju. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bili Avaji prisiljeni delati na plantažah mateja (mate ali Ilex Paraguaiensis), kjer so jih lastniki izkoriščali kot sužnje. V šestdesetih letih 20. st. je država razprodala njihova zemljišča brazilskim družbam, ki so začele množično izsekavati tropski gozd in uvajati industrijsko pridelavo soje. S tem so se njihova lovišča skrčila in Avaji so bili primorani poiskati alternativni način preživljanja. Na temeljito spremembo njihovega načina življenja so v veliki meri vplivale tudi gradnje: avto-ceste Coronel Oviedo – Río Paraná, mesta Ciudad del Este, hidroelektrarne Itaipú in »Mostu prijateljstva« (med Brazilijo in Paragvajem). Država je v teh razvojnih projektih nasilno preselila številne lokalne skupnosti. Danes so Avaji lastniki manjših kmetijskih površin, kjer gojijo sladko manioko, koruzo, krompir, fižol, buče, arašide, banane, melone, agrume, mate in sladkorni trs. Pridelki so namenjeni samooskrbi, a ne zadoščajo za preživetje, zato se Avaji zaposlujejo kot sezonski delavci na velikih industrijskih plantažah. Svojo identiteto pa še vedno skrbno ohranjajo v praznovanju yiroky ñembo‘e.
Etnične skupine vzhodnega Paragvaja
Na ozemlju vzhodnega Paragvaja danes živi 61.766 Gvaranijev. Pripradajo različnim kulturam in jezikovnim skupinam: Pai Tavuterá (29.115 preb.), Mbyá (21.156), AVA Katú ali Chiripá (19.620) in Aché Guayaki (1.875). V Chacu űivijo Gvaraníji Ñandeva (2.874) in Chiriguano (3.232). Na to območje so se preselili v kolonialnem obdobju. V jezuitskih redukcijskih naseljih Chiquitos so se kulturno in jezikovno pomešali z domačim staroselskim prebivalstvom.
Etnične skupine
vzhodnega Paragvaja
Na ozemlju vzhodnega Paragvaja danes živi 61.766 Gvaranijev. Pripadajo različnim kulturnim in jezikovnim skupinam: Pai Taviterá (29.115 preb.), Mbyá (21.156), Ava Katú ali Chiripá (19.620) in Aché Guayakí (1.875). V Chacu živijo Gvaraníji Ñandeva (2.874) in Chiriguano (3.232). Na to območje so se preselili v kolonialnem obdobju. V jezuitskih redukcijskih naseljih Chiquitos so se kulturno in jezikovno pomešali z domačim staroselskim prebivalstvom.
GVARANIJI
Predniki današnjih Gvaranijev, amazonska plemena Ava, so se na ozemlje vzhodnega Paragvaja priselili šele v 8. st. pr. n. št., in sicer v dveh migracijskih valovih. Prvi val so bile plemenske skupnosti Mbya, ki so poselile gozdne površine severovzhoda in se kulturno ter rasno pomešale s predhodnim paleoamazonskim prebivalstvom. Bivale so v maloštevilnih unilinearnih skupnostih te‘i in se preživljale večinoma z lovom ter sezonsko dopolnilno vzgojo poljščin. Drugi val Avajev so bili proto Karijci. Ti so že ob prihodu poznali intenzivno poljedelstvo. Na rodovitnem ozemlju ravnic so začeli gojiti manioko (mandió), sladki krompir (jetý), buče (andaí in kurapepé), koruzo (avatí), fižol (kumandá), bombaž (mandiyú) in mate (kaá).
Njihovo načelo je bilo »iskanje dobre zemlje«. Njihova družbena ureditev je temeljila na razširjen patrilinearnei družini, poligamnih zakonskih zvezah in zapleteni socialni strukturi. Osnovna lokalna skupnost je bivala v enem samem prostoru – veliki skupinski koči, imenovani te-koha. Poligamija je predstavljala ekonomsko in družbeno vrednoto. Imeti več žena je pomenilo pridobiti več obdelovalnih površin in imeti več otrok, ki so to zemljo obdelovali. Hkrati je označevala tudi višji socialni status. Zato ni čudno, da so Gvaraniji v začetku evropskega osvajanja sklenili politični dogovor (alianso) s španskimi osvajalci, katerim so zaupali svoje ženske misleč, da jim bo to prineslo boljši družbeni status oz. vključitev v nove sorodstvene sisteme.
Obredje yiroky ñembo'e
Yiroky ñembo‘e ne pomeni le praznovanja spravljanja poljskih pridelkov (koruze), ampak celovito obeležje eksistencialne, družbene in simbolne enovitosti Avajev. Obredni ples, v katerem sodelujejo vsi pripadniki skupnosti, vzpostavlja ravnovesje med človekom, njegovim naravnim okoljem in nadnaravnimi bitji. Za harmonijo zemeljskega in nadnaravnega sveta skrbijo šamani (oporaiva), ki plešejo v sredini kroga in pojejo. Na glavi nosijo krone iz perja tukana in papige are, t. i. guacamayo. Plesalce v krogu vodi ritem žena, ki potrkavajo z obrednimi palicami.
V času praznovanja Avaji postavijo posebno obredno kočo. Proti vzhodu je obrnjen oltar apyka. Nanj postavijo kozmični čolnič in prižgejo sveče iz voska divjih čebel. S tem se odkupijo gospodarjem vzhodnih vetrov. V času praznovanja oporaiva (šamani) zdravijo bolezni z izsesavanjem in odganjanjem »zlih energij«.
Ob prazniku pijejo obredno pijačo chicha (čiča), ki jo pripravijo s fermentacijo zdrobljene koruze. Branislava Sušnik je med svojim terenskim delom leta 1958 med Ava Guaraníji pridobila enega teh obrednih oltarjev, in sicer v skupnosti Chiripá Itakyry, in ga razstavila v muzeju.
Prispevek k paragvajskemu visokošolskemu izobraževanju
Dr. Sušnikova je svojo prvo izkušnjo visokošolske predavateljice izkusila leta 1953, ko jo je Državna univerza v Asunciónu, Fakulteta za filozofijo (Universidad Nacional de Asunción, Facultad de Filosofía), uradno povabila k izvajanju predavanj pri predmetu »Paragvajska etnografija« Oddelka za zgodovino. Pogodba se ji je po treh mesecih iztekla, a se je že leta 1960 vrnila na fakulteto in vodila seminar o paragvajski etnografiji. Leta 1961 je prevzela vodstvo Katedre za kulturno antropologijo, od leta 1969 in naslednjih 21 let je vodila Katedro za ameriško arheologijo in etnologijo.
Prispevek k paragvajski
muzeologiji
Ko je dr. Sušnikova prišla v Asunción, je bil muzej v zelo slabem stanju. Obstoječe muzejske zbirke je sistematično uredila in kasneje dopolnila s predmeti, ki jih je pridobila na terenskih odpravah. V pritličju muzejske zgradbe je uredila in dopolnila muzejsko knjižnico, ki predstavlja enega najkompleksnejših južnoameriških študijskih fondov s področja etnologije, antropologije in etnolingvistike staroselskih ljudstev Gran Chaca in Amazonije.
Prispevek k paragvajski
znanstvenoraziskovalni
dejavnosti
Muzejska dejavnost Branislave – Branke Sušnik je bila neločljivo povezana z njenim znanstvenoraziskovalnim delom. Najprej je proučevala jezike staroselskih ljudstev, kasneje pa je delo razširila na antropološke in etnološke študije religije, kozmologije, šamanizma, totemizma, etnogeneze, akulturacijskih procesov in psihosocialnih odzivov na te procese. Njena knjiga Chamacocos. Cambio Cultural obravnava še danes aktualno problematiko paragvajske antropologije in indigenizma. Ob enem priča o izboru strokovne problematike raziskovalke, ki je tudi sama izkusila proces korenite resocializacije.
S svojimi epohalnimi deli El Indio Colonial del Paraguay (Paragvajski staroselec v kolonialnem obdobju), Una Visión Socio-antropológica del Paraguay (Socialnoantropološki pogled na Paragvaj), El Rol de los Indígenas en la Formación y en la vivencia del Paraguay (Vloga staroselcev pri oblikovanju načina življenja Paragvajcev) in Los Aborigenes del Paraguay (Prvotna ljudstva Paragvaja) je prispevala k sodobni razlagi paragvajske identitete in pokazala na pomembno vlogo staroselcev pri njenem oblikovanju.
Staroselske kulture
vzhodnega Paragvaja
Ozemlje vzhodnega Paragvaja so že v 6. tisočletju pr. n. št. naseljevala lovsko-nabiralska plemena t.i. »jezerske kulture« (cultura laguida). Ime je dobila po jamah v pokrajini Lagoa Santa (južna Brazilija), kjer so arheologi našli številna človeška okostja, kamenodobno orodje in fosilne ostanke, datirane tudi do 11.500 pr. n. št. Najsodobnejše paleontološke in genetske raziskave kažejo na afriški izvor in dolgo migracijsko pot njenih nosilcev preko azijskega kontinenta v Ameriko.
V drugi polovici 3. tisočletja pr. n. št. so na ozemlje začela prodirati paleoamazonska plemena malajsko mongolskega izvora. Sušnikova njihovo kulturo označi kot zgodnje neolitsko. Poleg lova in nabiralništva so razvila ohišno poljedelstvo.Manioka in sladki krompir sta dopolnjevala proteinsko prehrano. Približno 1500 pr. n. št. začnejo te skupine izdelovati tudi keramiko.
Okoli leta 2000 pr. n. št, ko je na območju med porečjema Orinoka in Amazonke prišlo do velike naravne katastrofe (samovžigi tropskega gozda), so se proti jugu in jugovzhodu začela seliti osrednja amazonska plemena etnične in jezikovne skupine Arawak. Njihova migracija ni bila množična, bila pa je progresivna, saj je trajala več kot 2000 let. Aravaške skupine Gvaraní in Tupí so sčasoma poselile Atlantski gozd (Bosque Atlántico ali Mata Atlantica) in plodne ravnice današnje južne Brazilije, Paragvaja in severovzhodne Argentine.
Terenske raziskovalne
odprave
Med letoma 1951 in 1976 je izvedla 15 terenskih odprav: pet etnolingvističnih, šest antropoloških in štiri arheološke. Trajale so od nekaj tednov do več mesecev, najdaljše tudi pol leta. Po tem letu je realizirala le še dve krajši odpravi, namenjeni prevzemu arheološkega materiala, leta 1990 in 1992. Razstava izpostavi dve: odpravo v provinco Alto Paraguay v severnem Chacu med Čamakoke (1956–1957) in odpravo v provinco Alto Paraná med gvaranijske Čiripaje (1958).
Ureditev muzejskih zbirk,
knjižnice, fototeke in fonoteke
Zavzela se je tudi za posodobitev muzejske fototeke. Uredila je fotografsko gradivo dr. Schmidta in ga v letih med 1956 in 1996 dopolnila z več kot 900 fotografijami, ki jih je posnela na terenskih odpravah. Njeni originalni črno-beli negativi z večmesečnih terenskih odprav so dragoceno študijsko gradivo.
V istem času je osnovala muzejsko fonoteko. Fundacijo La Piedad in Paragvajsko znanstveno društvo je zaprosila za nakup terenskega snemalnika Minifon z metalnimi trakovi. Sušnikova je z njim že leta 1956 posnela 54 mitov ljudstva Čamakoko.
Zgodba slovenske intelektualke
v emigraciji 1951–1996: Paragvaj
Dr. Branislava Sušnik je med letoma 1951 in 1996 vodila Etnografski muzej Andrés Bárbero v Asunciónu (Museo etnográfico Andrés Barbero) in predavala na Filozofski fakulteti Državne univerze v Asunciónu (Universidad Nacional de Asunción). Objavila je 81 znanstvenih in strokovnih del: knjig, člankov, študijskih skript in slovarjev. Izvedla je 17 terenskih raziskovalnih odprav in številne arhivske študije. Bila je prva ženska v Paragvaju in ena redkih med raziskovalci, ki so se podali med staroselska ljudstva v takrat težko dostopna in nepoznana območja severnega in vzhodnega Paragvaja. Prva leta v Paragvaju zanjo niso bila lahka. Sestri pokojnega Andrésa Barbere sta ji naložili naloge, ki niso bile zgolj muzejskega značaja. Dopoldne je delala na Rdečem križu, v popoldanskih in večernih urah pa je urejala zapuščino dr. Maxa Schmidta in dr. Andrésa Barbere. Šele leta 1956, ko je prejela paragvajsko državljanstvo, je bila uradno imenovana za ravnateljico muzeja.
Iz njenih osebnih pisem veje domotožje, še zlasti
po letu 1954, ko je v Paragvaju zavladala diktatura
generala Alfreda Stoessnerja:
»Predraga mama: zelo me je razveselilo Tvoje pismo.
Moje sanje so tudi, da bi se kdaj vrnila v domovino;
čeprav tukaj raziskujem in potujem med Indijanci,
se vendar ne morem vživeti v paragvajski deželi; še
manj sedaj, ko vlada tukaj vojaška diktatura, trda in
kruta. ...«
»In, čeprav se boš gotovo smejala, velikokrat mi
pride na misel, da bi jedla našo 'godljo'; se spomnim,
kako smo mi v Vevčah enkrat prašiča klali…, in kako
smo hodili na 'žegnanje'.… Kakšni mali spomini, in
vendar sedaj bolj živi kot nekoč! In kruh, naš kruh,
doma narejen; kruh, ki ga mati speče… in tiste sveže
žemlje, ki jih je včasih ata kupil ob šestih zjutraj
pred tovarno v Vevčah… vse take misli mi pridejo v
spomin, kadar jaz obedujem v tej deželi. …«
V petdesetih letih 20. stoletja Paragvaj ni imel razvite prometne infrastrukture. Vsa daljša potovanja v notranjost so potekala po rekah in se nadaljevala s konji, mulami in peš. Sušnikova je s seboj tovorila težko terensko opremo. Za odpravo v Chaco Boreal ji je ministrstvo za obrambo nudilo spremljevalno ekipo treh vojakov in tovorno žival. Zadolžila je tudi moderno strelno orožje, ročno pištolo iz leta 1930. Ni čudno, da je pred svojo prvo odpravo napisala oporoko, v kateri je navedla, da v primeru smrti vse svoje etnografsko in arheološko gradivo, pridobljeno na odpravi v Chaco Boreal, zapušča Etnografskemu muzeju Andrés Barbero.
V staroselskih skupnostih je izbrala posameznike, ki so postali njeni glavni sogovorniki oziroma informatorji. V največji meri so bili to verski izvedenci, t. i. šamani ali pa vaški poglavarji.
Z njimi je navezala trajno prijateljstvo. Nanjo so se obračali z različnimi prošnjami, največ za zdravstveno pomoč. Od tu izvira tudi psevdonim: »La Doctora« (»Dohtarca«).
Njeni migracijski poti iz Slovenije v Argentino sledimo preko izkaznic zavezniških sil: D. P Index cards A–01542907 in A-01582725 ter izstopnega dokumenta, ki ga je 30. decembra 1946 izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije v Rimu.
Kmalu po prihodu v Buenos Aires, aprila 1947, ji je dr. José Imbelloni, starosta argentinske antropologije, ponudil mesto kustosinje v Etnografskem muzeju Univerze v La Plati. Na tem delovnem mestu je ostala dve leti, na božični večer leta 1949 je na lastno željo odšla v Laishi, na sever Argentine (provinca Formosa), kjer so slovenske Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja vodile misijon med staroselci Toba.
Misijon Laishi
Red slovenskih Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja je leta 1869 v Mariboru ustanovila Margareta Puhar z namenom izobraževanja revnih deklet. Matična hiša je svojo dejavnost razširila v Trst, Rim, Split, Mostar, na avstrijsko Koroško, v Argentino (1931), Urugvaj in Paragvaj (1933). S svojo dejavnostjo so redovnice pripomogle pri obnovi paragvajske države, ki je utrpela veliko demografsko in ekonomsko škodo v vojni za Chaco. Aktivne so bile tudi v misijonskih središčih v Chacu, med drugim v Laishi v Argentini in San José de los Esteros v Paragvaju. Zadnja slovenska misijonarka, Tadeja Mozetič (1949–2019), pa je v misijonu San Leonardo delovala 24 let.
Andrés Barbero
in Fundacija La Piedad
Dr. Andrés Barbero je bil paragvajski človekoljub, ki je svoje življenje posvetil dobrodelnosti in kulturi. Bil je aktiven član javnega zdravstva v Paragvaju ter ustanovitelj Rdečega križa Paragvaja. Bil je tudi minister za gospodarstvo in župan Asuncióna. Poleg tega je ustanovil Paragvajsko znanstveno društvo, Paragvajsko akademijo za zgodovino, Indigenistično društvo Paragvaja, Etnografski muzej, ki nosi njegovo ime, in druge ustanove.
Umrl je leta 1951. Barberovo delo pa se ni končalo z njegovo smrtjo, saj so ga nadaljevali njegovi sestri María in Josefa Barbero ter svak Luis Viola in s tem uresničili Barberovo zamisel o ustanovitvi človekoljubne in kulturne ustanove. Odpovedali so se Barberovi zapuščini in s temi sredstvi 29. junija 1951 ustanovili Fundacijo usmiljenja (Fundación La Piedad). Danes je Fundacija La Piedad podpornica muzejske dejavnosti ter vseh prej omenjenih ustanov.
Etnografski muzej “Dr. Andrés Barbero”
Fundacije La Piedad
21. 6. 1929 je dr. Andrés Barbero skupaj z drugimi pomembnimi paragvajskimi osebnostmi ustanovil zgodovinski in naravoslovni muzej. Z gradivom, ki ga je med terenskim delom zbral prvi direktor dr. Max Schimidt, je muzej dobil predvsem etnografski značaj. Dr. Branislava Sušnik je prevzela mesto direktorice leta 1951, povečala in sistematizirala je muzejske zbirke in publikacije. Temu delu je posvetila 45 let svojega življenja.
Muzej hrani arheološke in etnografske zbirke kultur Guarani (Gvarani): Mbyá, Ava, Chiriguano (Čirigvano), Tapiete, Yzozó (Isoso) in Ache (Ače ali Aše); ter kultur Chaca: Emok-Toba in Payagúa, Lengua, Sanapaná in Angaité, Chulupí (Čulupi), Choroti (Čoroti), Maká in Guisnay (Gisnay), Chamacoco (Čamakoko) in Ayoreo (Ajoreo). Poleg tega hrani fototeko, zbirko zvočnih zapisov, diapozitivov in videov o paragvajskih staroselcih, ima pa tudi knjižnico, specializirano za antropologijo, zgodovino in naravoslovne znanosti.
Gimnazija
Med letoma 1930 in 1938 je obiskovala II. državno realno gimnazijo na Poljanah. Maja 1938 je zaključila zadnji letnik. Izvestja gimnazije 1937/38 jo posebej izpostavijo kot odlično dijakinjo zaključnega letnika. 13. junija 1938 je opravila zrelostni izpit.
Fakulteta
26. septembra 1938 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, Oddelek za zgodovino in prazgodovino. Diplomo je prejela 20. junija 1942. Od takrat se je podpisovala z doktorskim nazivom. Ta akademski naziv ji je dopuščal protokol italijanske univerzitetne politike.
Otroštvo
Branislava se je rodila 28. marca 1920 v Medvodah pri Ljubljani očetu Jožefu in materi Karolini, roj. Prijatelj. Krščena je bila 4. aprila 1920 v župnijski cerkvi v Preski. Tudi njena štiri leta mlajša sestra Dragojla (Dragica) se je rodila še v Medvodah. Po tem se je družina preselila v Vevče, na Pot device Marije v Polju.
Podiplomski študij
Avgusta 1942 je zapustila Ljubljano in odpotovala v Rim. V študijskem letu 1942/43 se je izpopolnjevala na podiplomskem programu orientalistike na Univerzi v Rimu (Università degli Studi di Roma) in Papeškem biblijskem inštitutu. Med študijem je bivala v redovni hiši slovenskih Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. Njene želje, da bi akademsko kariero nadaljevala v Sloveniji, so se zaradi 2. svetovne vojne razblinile in jo privedle na zamisel, da bi že leta 1943 emigrirala. O tem priča potni list, ki ga je pridobila na Veleposlaništvu Kraljevine Jugoslavije 29. marca 1943.
Srečanje
s svetovnimi kulturami
Pod vplivom antropološke šole, ki jo je na Dunaju razvijal teolog dr. Wilhelm Schmidt, je v obdobju med obema vojnama v Ljubljani deloval dr. Lambert Ehrlich, profesor primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti. Njegovo raziskovalno zanimanje za svetovna verstva je imelo velik vpliv na popularizacijo misijonskih dejavnosti v Sloveniji. Pod Ehrlichovim vplivom so se razvile različne ustanove za podporo slovenskim in tujim misijonarjem. Za javnost so bila organizirana številna strokovna predavanja domačih in tujih predavateljev, posebno pozornost pa so pritegnile občasne misijonske razstave in tri stalne misijonske zbirke predmetov pa tudi slovenski misijonski tisk.
Lambert Ehrlich se je po doktoratu iz bogoslovja specializiral v primerjalnem veroslovju in etnologiji na Univerzi v Oxfordu (1920/21). V svoji doktorski disertaciji Origin of Australian Beliefs (1922) je odločno zavrnil teorijo o prvotnem animizmu in se zoperstavil evolucionistično usmerjeni etnologiji. Kot vodilni teoretik dunajske kulturnozgodovinske šole v Sloveniji je imel velik vliv na študente ljubljanske univerze. Glede na dejstvo, da Branislava Sušnik v svojih c.v. za obdobje med letoma 1937 in 1941 omenja sodelovanje pri izbirnem predmetu »Biblični jeziki in kulture« na Teološki fakulteti, domnevamo, da se je udeleževala tudi predavanj profesorja Ehrlicha in preko njega navezala stik s prof. Schmidtom.
AYOREO
Danes v severnem Chacu živi še 3.179 pripadnikov etnične skupine Ayoreo v 10 lokalnih skupnostih. Znani so tudi pod imenom Moro zaradi svoje izjemno temne polti. Prve skupnosti Ayoreo so navezale stike z državo in cerkvenimi institucijami šele v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja. Zaradi epidemije ošpic se je nekaj klanov takrat zateklo po pomoč v salezijanske in anglikanske misijone, konkretno New Tribes Missions. Ti so v veliki meri prispevali k razkroju njihovih družbenih in duhovnih vrednot. Odkar jih država za stalno naseljuje v t. i. avtonomnih staroselskih občinah, njihov tradicionalni način življenja dokončno izginja. Klan Totobiego zato še vedno ne želi imeti stikov z nacionalno družbo. Sledi starodavnemu lovskemu življenju in se seli po ozemlju med današnjim severnim Paragvajem, jugovzhodno Bolivijo in skrajnim jugom Brazilije.
Skupnosti Ayoreo so razdeljene na 7 klanov: cikenoi, etakoíri, pikanerai, dosapéi, kutamuahái, nurumíni in posonhái. V vsakem od njih sta pomembna dva voditelja: posvetni poglavar asuté in duhovni dahisnai. Prvega so tradicionalno izbirali glede na hrabrost in lovske sposobnosti, danes pa glede na pismenost in poznavanje španskega jezika; drugega glede na dar zdravljenja, zagovarjanja, skratka magične moči.
Pri Ayorejih je dovoljena predzakonska spolna svoboda. Praviloma so morale mladenke pred poročno zvezo preživeti nekaj časa v gozdu, kjer so spoznavale navade moških. Lahko so si svobodno izbirale partnerje. To tradicijo izkoriščajo veleposestniki in prebivalci urbanih naselij.
CHAMACOCO
ali ISHIR
Z besedo Chamacoco (izg. Čamakoko) so Španci poimenovali prebivalstvo Ishir (izg. Išir), kar v prevodu pomeni: »Pravi ljudje«. Alfred Metraux in Branislava Sušnik poročata o treh različnih etničnih skupinah Ishir: Xorshio, Ebitoso in Tomarxa (Tamarâho), ki spadajo v isto jezikovno družino Zamuco. Zadnji statistični podatki Urada za staroselce (INDI) poročajo le o dveh: leta 2012 naj bi na ozemlju Alto Paraguay prebivalo še 206 oseb Ishir Tamarâho v eni lokalni skupnosti in 2.314 Ishir Ybitoso (Ebitoso) v sedmih, skupaj 2.520.
Od drugih skupin Chaca se ločijo po zapleteni družbeni ureditvi: totemskih klanih. Totemski klan predstavlja razširjeno družino po očetovi liniji, kjer sobivajo: najstarejši mož z ženo ter njegovi sinovi in vnuki z ženami in otroki. Člani istega klana se ne smejo poročati med seboj. Totemizem je torej klasifikacijski sistem označevanja, razvrščanja in uravnavanja krvnosorodstvenih odnosov, ki uporablja živalsko in rastlinsko nomenklaturo.
ENLHET in ENXET
(LENGUA)
Ti jezikovno in kulturno sorodni skupini sta znani pod skupnim imenom Lengua. Enlhet (tudi Enslet, Enslit), naseljujejo severni del osrednjega Chaca in govorijo severni dialekt. Enxet naseljujejo njegov južni del in govorijo južni dialekt istega jezika, ki spada v lingv. družino Maskoy. Na območje Enlhet, danes jih je 11.050, so se v zadnjih stotih letih ustalile nemške menonitske skupnosti in si uredile velika posestva govedi. Na območju Enxet, ki jih je danes še 8.920, pa delujejo anglikanski misijoni. Oboji so močno spremenili njihovo življenje. Omejujejo jim lov, prepovedujejo jim tudi požigalniško poljedelstvo, češ da so posestva v veliki nevarnosti pred požari. Lengua so razvili namreč posebno tehniko lova z ognjeno pastjo. Okoli živali so prižgali ognjeni obroč, iz katerega žrtev ni mogla uiti. Na podoben način so nabirali tudi med divjih čebel.
Lengua se sezonsko zaposlujejo na bližnjih posestvih kot najbolj težaški delavci. Za svoje delo so plačani v naturalijah: hrani in obleki. Ker je plačilo slabo, se pri svojih gospodarjih nenehno zadolžujejo. Na ta način si posestniki zagotovijo stalne delavce. Še pred nekaj desetletji je veljalo nepisano pravilo, da je posameznik dobil za pomoč pri krčenju desetih hektarjev terena ene hlače, eno srajco in ene terenske čevlje.
MAKÁ
Beseda maká pomeni »prav naše«. Njihov jezik spada v družino Mataco. Do 2. polovice 20. stoletja so naseljevali jugovzhodno ozemlje paragvajskega Chaca. V vojni za Chaco (1932–1935) so se izkazali kot izvidniki in stezosledci v posebnih topografsko raziskovalnih enotah paragvajske vojske, ki jih je vodil general Ivan Belaieff, sicer geograf in jezikoslovec. Ob koncu vojne je general prepričal vlado, da je Makajem podarila ozemlje na zahodnih bregovih reke Paragvaj (v bližini Asuncióna): »Staroselska kolonija Fray Bartolomé de las Casas«. V njej je Sušnikova izvedla svojo prvo etnolingvistično raziskavo.
Danes večina Makajev (1.923 oseb) živi v urbanih središčih: Asunción, Ciudad del Este in Encarnación. Preživljajo se z ulično prodajo obrtnih izdelkov. Poleg svojih ponujajo izdelke drugih staroselskih skupin in jih prilagajajo potrebam spominkarskega trga.
Nomadstvo
Lov, ribolov in nabiralništvo, kot edini preživetveni način, zahteva nenehne selitve po obsežnem teritoriju. V primeru večjih ekoloških kriz so lovske družbe prisiljene zapustiti prvotni ekosistem in si poiskati domovanje v novem okolju. Nomadstvo ne dopušča večje demografske gostote. Etnične skupine Chaca so do 19. stoletja živele v majhnih unilinearnih plemenskih skupnostih. Družbene razslojenosti niso poznale, prav tako ne političnih in religioznih institucij. Sušnikova poudarja, da je bila njihova ideologija »izrazito utilitarnega značaja, prežeta z naturalizmom preprostega preživetja«.
Proces kulturne
preobrazbe
»Ko so Čamakoki prvič zagledali letalo,
jih je to spominjalo na podobo mitskega
ljudožerskega krilatega bitja Anorxyt;
ko so se ga navadili gledati, kako leti nad rečno
obalo, je bilo letalo že 'leteča železna škatla',
kot je tovornjak 'hodeča železna škatla';
ko pa so ga začeli opazovati od blizu, je že '
imelo oči, obraz' in ko je postalo običajno sredstvo
splošne prometne komunikacije v severnem
Chacu, so dokončno sprejeli špansko
besedo 'avión' v svoj besednjak.«
Leta 1968 je Sušnikova izvedla ponovno terensko delo med Ebitoso. Tokrat so jo zanimale kulturne spremembe. Prišla je do presenetljivih ugotovitev. Šaman, ki ji je še leta 1956 razlagal tradicionalni kozmični koncept, ji je 12 let kasneje zatrjeval: »Včasih, ko nismo še ničesar vedeli in smo bili navadne 'lutke', smo verjeli, da je vse skupaj resnica. … Zdaj pa že poznamo pravega boga. Samo on ima moč in mu sledimo. Pustili smo Anabsorna, on je navaden pajac…«
SANAPANA
V Paragvaju živi 3.325 pripadnikov etnične skupine Sanapana v 12 lokalnih skupnostih. Govorijo jezik maskoy. Pred prihodom Špancev so bili v stalnih sporih z Gvaraniji. V drugi polovici 19. stoletja so belcem prodajali krzno, v zamenjavo za poljske pridelke. V pristaniščih reke Paragvaj so služili kot fizični delavci pri spravljanju dreves quebracho colorado (Schinopis balansae) in se udinjali v tovarnah tanina. Danes so najemniški delavci na posestvih menonitov.
Sanapana so poznani kot glasbeniki in izdelovalci glasbil: piščali, bobnov in violin. Njihovi otroci izdelujejo živalske figurice iz gline. Ženske pa so poznane po tkalskih izdelkih iz niti rastline caraguatá.
V njihovi mitologiji ima ženska posebno vlogo. Legenda pravi, da se je mož povzpel na drevo in ženi nabral med divjih čebel. Ko ga je žena použila, je začela plezati po drevesih in loviti ptičja gnezda. Ko je pojedla vse ptice, se je spustila na tla in požrla še svojega moža.
Simbolizem
in obredje Chamacoco
Kozmologija Čamakokov temelji na dualnem principu, ki se manifestira na vseh nivojih realnosti: v naravnem, nadnaravnem in socialnem svetu. Po eni strani se izraža skozi binarno kozmično os: »življenje – smrt«, »močno – šibko«, »rdeče – črno«, po drugi skozi odnos: »človek – žival«. Življenje lovca je zahtevalo nenehne ciklične uprizoritve teh odnosov v obredjih in mitologiji. Leta 1956 je Branislava Sušnik dokumentirala obred soočenja demonskih sil Anabsorno, pramatere Ešnuwarte in gospodarja gozda Nemurja, ki je uprizarjal prehod iz kaosa v vzpostavitev kozmične in družbene harmonije. Temeljil je na naslednjem izročilu:
»Ko se je kozmična pramati Ešnuwarta zaljubila v lovca Cürüja, se je odločila pomagati ljudem in iztrebiti demonske sile Anabsorno. Potem ko je rodila sina, je sklicala pleme in ga razdelila v osem totemskih skupin. Dala jim je svojo awoso (»besedo«), po kateri se Čamakoki imenujejo išür ali 'zavezanci'. Ešnuwarta je tako postala njihova asit ali pramati. Vsak išür pripada določeni skupnosti pamonunu, ki vključuje tako človeka kot za vsak totem točno določeno žival. Vsak pamonunu je nadalje deljen v t. i. 'močne' in 'šibke'…«.
Staroselske
kulture Chaca
Osrednji del paragvajskega Chaca naseljujejo skupine Maskoy: Lengua, Toba, Sanapaná, Angaité in Guaná. Njegov južni del, ozemlje severno od reke Pilcomayo, skupine Mataco: Nivaclé, Choroti in Maká. V severnem Chacu (Chaco Borreal) sta dve skupini jezikovne družine Zamuco: Chamacoco in Ayoreo.
O njihovem izvoru do danes ostaja veliko nepojasnjenega. Arheološke in paleontološke raziskave so maloštevilne. Sušnikova domneva, da so območje Chaca poselile v času med 6000–5000 pr. n. št. Njihove kulture označi za paleolitske. Glede na antropološke fizične značilnosti jih uvršča v pampsko (savansko) ameriško prebivalstvo avstralskega tipa, ki je značilen tudi za severnoameriške prerijske staroselce. Zanj so značilne: olivna polt, visoka postava ter dolge in močne noge.
Razstava približa zlasti tiste etnične skupine, ki jih je preučevala Branislava Sušnik. Predmete, ki so predstavljeni vizualno, je zbrala na svojih terenskih odpravah. Tudi vse črno-bele fotografije so njeno delovno gradivo. Razstavljene
predmete pa je leta 1997 Slovenskemu etnografskemu muzeju podarila direktorica Etnografskega muzeja Andrés
Barbero, Adelina Pusineri.
Staroselsko prebivalstvo
Paragvaja
Po zadnjem štetju prebivalstva iz leta 2012 je v Paragvaju živelo 117.150 staroselcev v 493 lokalnih skupnostih. Od tega jih je 76 % živelo pod pragom revščine. Zaradi krčenja njihovih habitatov se jih vse več seli v urbana središča, kjer pristanejo na robu družbe. Tisti, ki ostajajo na podeželju, se kot sezonski najemni delavci udinjajo najtežjim fizičnim delom na bližnjih veleposestvih. Njihove možnosti tradicionalnega lova, nabiralništva in požigalniškega poljedelstva so skrajno omejene.
Staroselska ljudstva Paragvaja pripadajo sedemnajstim etničnim skupinam in govore jezike petih lingvističnih družin:
◊ Guaraní: Mbyá, Ava-Katú (Chiripá), Aché (Guayaki), Pa’í’ Tavyterã, Chiriguano (Guarayo), Guarani-Ñandeva;
◊ Maskoy: Sanapaná, Angaité, Enxet (Lengua), Guaná, Toba Maskoy;
◊ Guaicurú: Toba Qom;
◊ Zamuco: Ayoreo, Chamacoco;
◊ Mataco: Nivadé, Choroti, Maká.
Gvaraniji živijo na rodovitnem območju vzhodno od reke Paragvaj, ostale skupine pa v sušnem Chacu, zahodno od reke. Medtem ko so prvi že pred prihodom evropskih osvajalcev poznali poljedelstvo in kompleksnejšo družbeno ureditev, so se plemenske skupnosti Chaca preživljale izključno z lovom, ribolovom in nabiralništvom.
TOBA
Danes v Paragvaju živi 2.624 pripadnikov Toba –
Enenlhet, 1.133 Toba – Moskoy in 1.970 Qom Lik
(Emok Toba).
Beseda toba izvira iz gvaranijskega jezika in pomeni »tisti, ki si brije oz. na kratko striže lase«. Prvotno je bila žaljivka za plemena iz osrednjega Chaca, ki so sebe imenovala Qom Lik (»Človek«). Ime je prešlo v generično rabo in označevalo pripadnike treh različnih etničnih skupin dveh jezikovnih družin: Qom Lik (jezikovna skupina Guaicurú) ter Toba – Enenlhet in Toba – Maskoy (jezikovna skupina Maskoy).
Nekatera plemena Qom Lik so se v sredini 18. stoletja preselila z ozemlja južno od reke Pilcomayo (današnja Argentina) na njene severne bregove (današnji Paragvaj). Ob prečkanju reke so svoje ime spremenila v Emok Lik, kar dobesedno pomeni »Ljudje z levega brega«. Sušnikova jih imenuje Emok – Toba. Njihov jezik je preučevala v Argentini (1949/50) in Paragvaju (1961/62). Na podlagi jezikovnih pomenov je razložila osnovni miselni kategoriji lovskih družb: koncept »odprtega prostora« in »cikličnega časa«, njihove družbene težnje in psihologijo vedênja.
Kontakt
Slovenski etnografski muzej
Metelkova ulica 2
1000 Ljubljana
Telefon:
+ 386 (0) 1 300 87 00
E-naslov:
Oče Jožef Sušnik, vzornik prvorojenke, se je rodil leta 1888 v Radovljici. Sprva je služboval kot podstražmojster v Zagorju ob Savi. 25. maja 1919 se je v Dobrepolju na Dolenjskem poročil s Karolino Prijatelj, rojeno 1889 v kmečki družini.
Orožniška služba je zahtevala nenehne selitve, tako ga že leta 1920 z mlado družino zasledimo v Medvodah pri Ljubljani.
V drugi polovici dvajsetih let je bil premeščen na orožniško postajo Ljubljana Polje. To ga je kasneje stalo življenja, saj je v Polju pri Ljubljani delovala osrednja celica Komunistične partije in tudi njena vojaško obveščevalna služba (VOS), ki je v začetku 2. svetovne vojne izvajala likvidacije najpomembnejših protirevolucionarnih ideoloških in policijskih voditeljev.
Orožnik Jožef Sušnik je poleg profesorja Lamberta Ehrlicha postal ena prvih žrtev revolucije.
V ponedeljek, 18. avgusta 1941, ob 13:30 uri se je na Poti Device Marije v Polju št. 62 zgodil atentat nanj. Smrtonosni strel ga je zadel na vhodnih vratih doma. Branislava je bila priča dogodku. Kot poročajo njeni najožji paragvajski sodelavci, jo je travma spremljala vse življenje.
Strokovna pot dr. Branislave Sušnik se je oblikovala najprej na II. državni realni gimnaziji Poljane, nato na študiju zgodovine in prazgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kasneje, v študijskem letu 1942/43, na podiplomskem izpopolnjevanju iz orientalistike na Rimski univerzi (Università degli Studi di Roma). Na oblikovanje njenega metodološkega pristopa je vplivala dunajska kulturnozgodovinska šola in stik z njenimi avtorji.