Klobuk je pokrivalo z izrazitim, navadno tršim oglavjem (štulo) in krajci, ki so pogosto krojeni posebej in pritrjeni na oglavje. 
Skrij Več

Klobuk je na glavo položen, »sedi« na temenu, včasih pokriva tudi zatilje, nosilca ščiti pred soncem in dežjem, manj pred mrazom. Oblika in višina klobuka bolj jasno kot kapa označuje nosilca in priložnost, v smislu prestiža ga povzdiguje oz. mu daje družbeni ugled. 

Uporaba klobukov do konca srednjega veka ni bila splošno razširjena. V srednjem veku so pogosti polsteni ali slamnati klobuki različnih oblik, ki jih v višjih družbenih plasteh okrašujejo z dragocenimi okraski in kožuhovinastimi obrobami. V 15. in 16. stoletju prevladujejo pokrivala v obliki kap, od konca 16. stol. pa prevzamejo znamenje družbenega ugleda pod vplivom španske mode oblikovani visoki in togi polsteni klobuki, v 17. in 18. stol. dvo- in trirogeljniki, v 19. in 20. stoletju cilindri in polcilindri (melone), kot poletno pokrivalo pa slamniki. 

V vsem tem času prevladujejo v kmečkem okolju najprej mehkejši polsteni ali slamnati klobuki s priležnim ali prišiljenim oglavjem in širokimi krajci, ki dobro varujejo pred soncem, dežjem, točo in snegom.  Od 17. do 19. stoletja so najpogostejši kmečki klobuki iz črne grobe debele polsti ali slame, največkrat s priležnim oglavjem in širokimi krajci. Proti koncu 19. in v 20. stoletju jih nadomestijo konfekcijski klobuki (»na všip«) iz mehkejše klobučevine ali finejše slame, tudi slamnatih kit. 

Ženski klobuki so bili do konca 18. stoletja redko v rabi, pa še takrat so to prevzete moške oblike (npr. za jezdenje, lov, v kmečkem okolju za zaščito pred soncem. Po francoski revoluciji pa je ženski modni klobuk prevladujoča oblika pokrivala v višjih družbenih plasteh; moda ga nenehno spreminja v domiselnih detajlih, materialih, oblikah, krašenju; močno ga kombinira z vidnim delom pričeske. Klobuki so med kmeticami v rabi v 19. in 1. pol. 20. stoletja le redko, npr. kot poletna zaščita pri delu (prek peče ali rute). Bolj pogosti so bili med delavkami in drugimi mestnimi prebivalkami, predvsem kot praznično pokrivalo.

Podskupine in poimenovanje

Polsteni kmečki klobuk je dobil deloma glede na material, deloma pa obliko zelo različne narečne izraze: kastorec (Dolenjsko), kravjek (Dolenjsko), rejt (Kobariško), zajčjek (Dolenjsko), kriljak, škrlak (Poljanska dolina v Beli krajini), škriljak, kriljak (Bela krajina), škrljak (Kostel), kvob'k (Zilja), quob'k (Rož). Slamniku so rekli tudi kranščak (Prekmurje, Slovenske gorice) ali slamnjek (Kobariško). 

Meščanski moški klobuki nosijo imena, povezana z modno obliko, lahko tudi krajem modnega izvora ali pridelovanja tvoriva: trši cilinde, polcilinder (ali melona, tudi bowler ali derby), homburg, mehkejši borsalino itd; trši slamnik canotier ali girardi, mehkejši panama slamnik itd. 

Moški klobuki [Galerija predmetov]
Ženski klobuki [Galerija predmetov]