Etnološka raziskava revitalizacije rokodelsko obrtne dejavnosti (med ranljivimi skupinami vračajočih se afganistanskih beguncev iz Irana)

Azija je primerljiva živemu telesu iz zemlje in vode. Srce, ki bije v telesu je Afganistan. Uničenje Afganistancev bi pomenilo uničenje Azije  in od njihovega napredka in blagostanja je odvisna blaginja Azije.

Muhammad Iqbal (1877-1938)

Provinca Herat je najzahodnejša afganistanska provinca, ki meri  55.000 km² (2,75 Slovenij) in ima po ocenah iz leta 2004 (štetja v Afganistanu ni bilo že 30 let) približno 2,5 milijona prebivalcev. Meji na Iran in Turkmenistan. Je med najpomembnejšimi ekonomskimi in kulturnimi regijami v Afganistanu, že vse od časa Timuridov v 15.stoletju, ko je po Timurlenkovi smrti (1405), njegov sin šah Rukh prestavil prestolnico iz Samarkanda v Herat. Takrat je postal Herat eno največjih središč srednjeveške islamske kulture in izobrazbe. Še danes so v Heratu številni spomeniki iz tega časa, ki so na srečo preživeli številne vojne vihre na tem območju.

© Petkova mošeja
v Heratu, foto:
Ralf Čeplak MencinSredi 20. stoletja je postal Afganistan arena hladne vojne med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, ki je dosegla vrhunec s sovjetsko okupacijo Afganistana leta 1979 in odhodom deset let pozneje. V Afganistanu je vse od sovjetske okupacije vojno stanje. Že 32 let! Milijon Afganistancev je umrlo, 6,2 milijona pa jih je zbežalo v sosednje države, kar je bilo več kot polovica beguncev z vsega sveta. V državljanski vojni, ki je sledila v devetdesetih in pripeljala na oblast islamske fundamentaliste Talibane, je postal Afganistan država, ki jo je svet zapustil in pozabil. Osama Bin Laden je z gibanjem Al Kaida, kjer so urili teroriste, našel zatočišče v Afganistanu. V začetku 21. stoletja se je Afganistan ponovno pojavil na svetovni sceni 11. septembra 2001, z napadom Al Kaide na ZDA in odgovorom ZDA z zavezniki z napadom na Afganistan. Zelo hitro so strmoglavili Talibane in postavili začasno novo vlado. Na konferenci v Bonu v Nemčiji, decembra 2001, so se pod okriljem OZN sestali afganistanski in svetovni voditelji in zasnovali »novi« Afganistan. Politično se je Afganistan relativno hitro konsolidiral z izvoljenim parlamentom, vlado in novo ustavo. Z mednarodno pomočjo vlada razvija političen in varnostni državni aparat. A nestabilni varnostni položaj  v Afganistanu še vedno zahteva prisotnost mednarodnih sil. Na konferenci v Bonu je bila ustanovljena Mednarodna varnostna podporna sila (ISAF- International Security Assistance Force), kjer sodeluje 37 držav (med njimi tudi Slovenija), ki jo od avgusta 2003 vodi in koordinira NATO. Na Londonski konferenci o Afganistanu leta 2006, kjer so potekali pogovori med afganistansko vlado, OZN in mednarodno skupnostjo je Afganistanski dogovor (Afghanistan Compact) nadomestil Bonski dogovor, ki nudi okvir mednarodnega sodelovanja do leta 2011. Ta dogovor nudi osnovo za naslednjo stopnjo razvojne strategije, ki pomeni večjo oporo na afganistanske lastne institucije. Do leta 2014, naj bi bile afganistanske sile vojske in policije usposobljene in ISAF naj bi se umaknil iz Afganistana, civilno razvojni projekti pa naj bi se okrepili. Tudi Slovenija deluje v tem kontekstu.  Slovenska vojska v Afganistanu sodeluje v silah ISAF od leta 2004. Oktobra 2010 je odšel v Afganistan že 14. kontingent Slovenske vojske,  ki je prvič prevzel skupino za urjenje afganistanskih vojakov (t.i. Omit), kar naj bi prispevalo k  utrditvi afganistanskega miru, varnosti, blaginje, usposobljenosti tamkajšnjih varnostnih in drugih sil za normalno opravljanje dolžnosti in življenje Afganistancev brez navzočnosti tujih vojska. Zdravstvo in šolstvo ni urejeno in vlada Hamida Karzaja obvladuje le območje glavnega mesta Kabula in okolice. Ta področja urejajo po letu 2001 številne nevladne organizacije iz ZDA, Evrope in Avstralije ter PRT (Provincial Reconstruction Team), provincijske obnovitvene enote, ki pod okriljem NATA v posameznih provincah izvajajo številne razvojne projekte. Slovenska enota je pod okriljem italijanskega PRT v Heratu. Po podatkih UNHCR (Visoki komisariat Združenih narodov za begunce) je bilo leta 2009 1,7 milijona afganistanskih beguncev v Pakistanu  in  milijon v Iranu.

Sedanja iranska vlada je nenaklonjena milijonu afganistanskim beguncem, ki imajo časovno omejeno dovoljenje za bivanje in leta 2007 so jih na silo deportirali okoli 100.000.  Zato  in zaradi relativne umiritve političnih razmer v domovini se vrača iz Irana vse več afganistanskih beguncev v prvo veliko afganistansko mesto ob iranski meji – Herat.

Herat ima večstoletno tradicijo rokodelsko obrtne dejavnosti (izdelovanje tepihov, usnjarstvo, krznarstvo, krojaštvo, izdelovanje pokrival, minijaturno slikarstvo, kaligrafija, steklarstvo, lončarstvo in keramika, ...). Vračajoči se afganistanski begunci iz Irana, ranljive skupine, so bili prikrajšani za prenos tega znanja t.i. žive kulturne dediščine in prav tako za uporabo tega znanja za zaslužek, oz. preživljanje sebe in svojih družin.

© Izdelovanje modrih
steklenih kozarcev,
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin 
© Izdelovanje modrih
steklenih kozarcev,
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin

Znanstveno-raziskovalni izsledki tritedenskega terenskega dela v Heratu pa so tudi v veliko pomoč pri pripravi razstave o Afganistanu, ki jo  nameravamo pripraviti leta 2014 v Slovenskem etnografskem muzeju ob pomoči Ministrstva za kulturo, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za zunanje zadeve in tako seznaniti slovensko javnost o tej, v slovenskih medijih, doslej enostransko in pristransko prikazani deželi na križišču civilizacij in številnih kultur.

Ralf Čeplak Mencin 

Projekt je bil realiziran v okviru mednarodne razvojno-ekonomske-kulturne pomoči in sodelovanja v Heratu/Afganistan.

Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin
Herat, foto:
Ralf Čeplak Mencin