Pokrivalom brez krajcev - lahko pa imajo zavihek, obrobo ali ščitnik na čelnem delu – rečemo čepica ali kapa.

Čepijo« na glavi, pokrivajo teme in segajo približno do ušes. Nekatere pokrivajo tudi čelo in zatilje, spet druge ušesa pokrivajo v celoti. So glavi bolj priležne, mehke in udobne kot klobuki, predvsem pa so zaradi kroja in materialov v primerjavi s klobuki toplejša in bolj primerna za zimski mraz in veter.  

So zelo raznolika skupina pokrival, prisotna so v daljšem zgodovinskem okviru in tudi sodobnosti; v različnih družbenih in geografskih okoljih varujejo in krasijo glave moških, žensk in otrok. Nosijo se samostojno ali pa so v rabi kot priležna (pod)pokrivala. V 15., 16. in 17. stoletju so kape prevladujoče moško in precej redkejše žensko pokrivalo, ki nudi ob uporabi dragih materialov in krašenja s perjem tudi možnosti prestižnega razkazovanja. V 18. stoletju dobijo vlogo reprezentančnih pokrival klobuki. Kape ostanejo v rabi za domače okolje, prosti čas, izletniške in potovalne okoliščine in športne aktivnosti. Nekoliko drugače velja za kmečko okolje, kjer se zdijo kape primerna zimska zaščita ali (pod)pokrivalo; sicer pa tudi tam prevladujejo klobuki in slamniki, v 20. stoletju še kape s ščitnikom kot vsakdanje in delovno pokrivalo. Čepica ali kapa ima lahko zelo specifično obliko in je namenjena npr. le pokrivanju glave v postelji, plavanju, jahanju ali vožnji z avtomobilom ipd.

Podskupine in poimenovanje

Ohranjene kape ali čepice razvrščamo v nekaj skupin glede na osnovno tvorivo, ki jim v dobršni meri določa tudi sezonski namen ter delovno-pražnjo funkcijo, izdelovalca in ponekod tudi dodatni označevalni pomen. Kapa in čepica sta splošni sopomenki, poznata pa nekatere lokalne izraze – ti so včasih vezani na oblikovne ali tvorivne različice Kape iz kožuhovine in krzna so splošno poimenovane kučma, lokalno tudi šušmara (Poljanska dolina ob Kolpi), čikuž (Kostanjevica na Krki z okolico), frkindež ali ferkindiš (tržaška okolica), glede na vrsto krzna tudi vidrovka, polhovka. Od drugih skupin kap / čepic so se ohranila še nekatera imena, npr. za dolgo (pod)kapo iz svilenega pletiva naziv smrtnica ali žlajfica, tudi cipfla (Ziljska dolina), za glavi priležno sukneno kapo naziv fes (Škremljevec, Gorjanci) za okroglo ploščato čepico ime bareta, za priležno pleteno delovno (pod)kapo naziv avba, tudi muzla.

Moške čepice in kape [Galerija fotografij]
Ženske čepice in kape [Galerija fotografij]