Golob kot podoba sv. Duha, enega izmed oseb konstrukta sv. Trojice, ki je nastal zaradi težnje zgodnjega krščanstva, da se kljub drugačnemu nauku opredeli kot monoteistično, je naslonjen na svetopisemsko primero iz novega testamenta: “Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba in ostal na njem” (Janezov evangelij 1: 32). Med preprostim prebivalstvom se je razširila predstava goloba kot sv. Duha zlasti s slikami na steklo, na katerih je upodobljena ikonografska predstava “prestol milosti” z Bogom očetom, Kristusom na križu in sv. Duhom v podobi goloba. Prim. kat. št. 112. Konkretna upodobitev je najbrž motivno izvirna, vsekakor pa je glede na osebni slog značilno delo delavnice vaškega slikarja in podobarja Gregorja Benedika, rojenega l. 1850 in umrlega 1923. Živel je na Pungertu pri Škofji Loki v bajti, ki je danes podrta. Delal je jaslice (ene so v novi domači hiši na mestu prejšnje bajte, Pungert, h. št. 1) slikal končnice in drugo. Pri delu so mu pomagali hči, sinova Andrej in Janko. Končnico je muzeju prodala Marija Drol, Sorica 34.