Glasba kot integralni del sodobnih koledniških šeg
Glasba koledniških šeg je bila dolga desetletja
predmet terenskega snemanja Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU,
vendar iztrgana iz konteksta, katerega integralni del je. Sodelavci
inštituta so snemali koledniške pesmi in viže enakovredno drugemu
glasbenemu repertoarju pevcev in godcev, pri čemer je seveda nujno
upoštevati dejstvo, da so bili koledniški dogodki redki in prikriti, saj so
jih, ko se je po drugi svetovni vojni (predvsem po letu 1950) zaostril
odklonilni odnos do vere in z njo povezanih vsebin in dejavnosti, ljudje
začeli opuščati. Šele po letu 2001 se je področje zanimanja etnomuzikologov
usmerilo v snemanje (in opazovanje) glasbe znotraj širšega
družbeno-kulturnega dogodka koledovanj, ki so se začela pojavljati v
rekonstrukcijah od poznih osemdesetih let 20. stoletja naprej v toku
družbeno-politične klime in upada moči takratne politične nomenklature.
Preusmeritev raziskovalnega pogleda etnomuzikologije od glasbene vsebine h
kontekstu je napeljala k pobudi za spremljanje in s tem bolj celostno
obravnavo koledniških šeg. Pričujoči prispevek tako obravnava podatke,
zajete na 77-ih terenskih snemanjih koledniških šeg iz obdobja 2001%2014,
in govori o mestu in vlogi, ki ju ima glasba v sodobnih koledniških šegah,
in o njenih zvrsteh. Družbeno-kulturna kompleksnost koledovanj razpira
številne možnosti opazovanja različnih položajev glasbe v koledniških
šegah: mesto glasbe v strukturi in poteku šege, njeno zvrstno umestitev,
njeno izvedbeno obliko, kakovostno raven izvedbe in odnos izvajalcev in
domačih do nje. Tako je glasba v koledovanjih lahko izvedena vokalno
(božično-novoletno, trikraljevsko, svečniško, jurjevsko, florjanovsko in
kresniško koledovanje), inštrumentalno (pust, koledovanje za pobiranje vina
in koledovanje prednovoletnih bohinjskih otepovcev), v nekaterih primerih
tudi vokalno-inštrumentalno. Prav slednja oblika je pogosto pokazatelj
slabšanja veščine petja in zato naslanjanja na inštrumentalno spremljavo.
Izvajalci so eden izmed vzrokov transformativnosti koledniških šeg in s tem
tudi glasbe; s tega vidika je kot mesto opazovanja transformativnosti
glasbe najzanimivejše florjanovsko koledovanje, ki ga izvaja fantovska (in
ne pevska) skupnost. Glasba tako nastopa kot: 1. vokalno (enoglasno namesto
večglasno) izvedena koledniška pesem, 2. vokalno (enoglasno) izvedbena
koledniška pesem, ki se ji zaradi podpore priključi inštrument (harmonika),
3. poljubna pesem, ki nadomešča koledniško pesem ali pa se 4. glasba zaradi
nezmožnosti izvedbe iz šege umakne. Ker (ljudska) glasba v koledniških
šegah ni izključena iz splošne (ljudsko-)glasbene dinamike, je eden izmed
namenov tega prispevka, da jo opredeli znotraj obravnavanega polja in jo
interpretira kot znanilko transformativnosti in dinamike splošnih sprememb
v polju ljudske in drugih glasb.