V zbirko predmetov smo dodali zbirko Cvetnonedeljskih butar, ki jih je izbrala dr. Nena Židov. V cerkvi blagoslovljenim cvetnonedeljskim butaram so ljudje v preteklosti pripisovali posebno moč, zato so bile predvsem na podeželju pomembne celo leto. Izoblikovane so bile predstave o njihovi čarobni moči in predpisana ravnanja z njimi. Veljale so za zaščitnice doma pred točo, strelo, požarom, nesrečo, boleznimi, tatovi, uroki ... , pomembno vlogo pa so imele tudi pri živinoreji in poljedelstvu.

Dodali smo tudi zbirko Žimnatih sit, ki jih je izbral mag. Andrej Dular. Sita so priprave, s katero ločujemo trde delce materiala po velikosti pa tudi trdo snov od tekočin. Uporablja se v različnih vejah gospodarstva, na primer v mlinarstvu, gradbeništvu, premogovništvu, prehrambeni, kemični, papirni industriji, v različnih obrteh in v gospodinjstvu. Sita so narejena iz raznovrstnih naravnih in umetnih materialov. V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo zbirko tkanih žimnatih sit, ki po svoji starosti, izjemni izdelavi in pestrosti vzorcev sodijo med najdragocenejše ohranjene primerke sitarske obrtne dediščine na Slovenskem.

Zbirko fotografij smo obogatili z albumom Tiskovni urad, katerega tvori 356 fotografij, kupljenih v letih 1946 – 1948 od foto oddelka Tiskovnega urada predsedstva Narodne vlade Slovenije. Veliko večino predstavljajo fotografije, ki so nastale na Tržaškem in Goriškem jeseni 1945, ko meje še niso bile jasno določene in se je o meji med Italijo in Jugoslavijo odločalo na mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1946. Študijski odsek pri Pokrajinskem O.N.O.O.(okrajni narodnoosvobodilni odbor) za Slovensko Primorje in Trst iz Trsta je v sodelovanju z Oddelkom za mejna vprašanja v Ljubljani in Ministrstvom za zunanje zadeve v Beogradu pripravljal najrazličnejša dokazila zgodovinskega, etnografskega in kulturnega značaja, s katerimi so želeli dokazati, da v teh krajih živi v večini slovensko prebivalstvo, ki mora priti v okvir jugoslovanske države.

Posebna obogatitev je album Matija Murko z naslovom Po fotografskih sledeh srbske in hrvaške ljudske epike prof. Matije Murka. Sestavlja ga 662 objavljenih in neobjavljenih fotografskih dokumentov z raziskave balkanske ljudske epike. Fotografije so povezane z raziskavo in kasnejšo izdajo monografije Tragom srpsko-hrvatske narodne epike : putovanja u godinama 1930-1932, ki jo je leta 1952 izdala Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu.

Dodana je bila tudi Zbirka starih fotografij, ki obsega izbor 843 fotografij, ki jih hrani dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja. Gre za trenutni izbor črno belih fotografij različnih avtorjev, ki segajo v čas od zadnjih desetletij 19. stoletja do sredine 20. stoletja. Izbor fotografij se bo tekom obdelave gradiva znotraj fondov dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja dopolnjeval. Med najbolj poznanimi avtorji, katerih fotografije so predstavljene v tej zbirki, naj izpostavimo Avgusta Bertholda, Frana Pavlina, Josipa Pogačnika, Janka Skerlepa, Karla Vollmaierja, Josipa Nikolaja Sadnikarja, dr. Franja Baša, dr. Nika Županiča, Sašo Šantla, Franca Kunca, dr. Rajka Ložarja, Božidarja Jakca, Janka Ravnika, Frana Krašovca, Boža Račiča, Avgusta Blaznika, Davorina Rovška, Benedikta Lergetporerja, Maria Magajno, Janeza Arzenška, Josefa Martinija, Hinka Dolenca, Franza Lainerja, Josefa Diwischovskega, Veličana Bešterja, Lovrenca Funteka, Ludvika Kremo ter Juliusa Müllerja.

Omeniti velja tudi Zbirko športnih fotografij Marka Račiča, ki obsega 3486 fotografij, tretjina jih je s športnega področja. Takšnih fotografij do sedaj v našem arhivu ni bilo dosti, zato pomenijo pomemben prispevek k raznolikosti našega fotografskega gradiva. Najbolj pomembno pa je to, da z njimi spoznavamo življenje Marka Račiča, prežeto z ljubeznijo do športa in še posebej do atletike. Izbor obsega fotografije z različnih atletskih tekmovanj in dogodkov, ki se jih je Marko Račič udeležil kot tekmovalec ali trener.