Premiera filma Dahomej v Kinodvoru in pogovor po projekciji
5. marec 2025 ob 20.30
Vabljeni v Kinodvor na premiero filma Dahomej in pogovor o vračanju zaplenjenih muzealij iz časa kolonializma ter o pomenu interpretacije zunajevropskih muzejskih zbirk v slovenskem prostoru v kontekstu globalnih stikov in izmenjav z dr. Tino Palaić, kustosinjo v SEM in strokovnjakinjo za zunajevropske zbirke ter Aleksandro Gačić, literarno kritičarko, ki ga bo povezovala Varja Močnik.
Poetični dokumentarec Dahomej francosko-senegalske režiserke Mati Diop (Atlantique) daje glas artefaktom, ki se iz izgnanstva v Franciji vračajo v svojo domovino, Benin, ter prisluhne mladim, medtem ko razpravljajo o pomenu tega zgodovinskega dogodka.
Zgodba
9. november 2021. Šestindvajset dahomejskih dragocenosti bo kmalu zapustilo Pariz in se vrnilo v deželo izvora, današnji Benin. Predmeti so bili skupaj s tisoči drugih zaplenjeni ob vdoru francoskih kolonialnih sil leta 1892. Njihovo 130-letno ujetništvo se zdaj bliža koncu …
"Kolonialne zgodovine še zdaleč niso stvar preteklosti, temveč s svojimi številnimi posledicami in trajnimi učinki vplivajo na našo sedanjost povsod v evropskem prostoru. K popravljanju kolonialnih krivic in zločinov niso poklicani samo nekdanji imperialni muzeji, temveč tudi muzeji v državah na evropski periferiji, ki v kolonialni projekt niso bile neposredno vključene. Prav raziskovanje muzejskih zunajevropskih zbirk v teh državah lahko pokaže na vpetost perifernega prostora v globalne mreže in povezave, ki je vplivala na kroženje idej ter ustvarjanje znanja o drugih celinah in tam živečih ljudeh. Tudi zbirke Slovenskega etnografskega muzeja kažejo na to, da ima slovenski prostor dolgo in pestro zgodovino srečevanja z drugim. Čeprav te zbirke niso posledica vojnega plenjenja ali brutalnega nasilja nad domačini, je pomembno raziskovati zgodovinske in družbene kontekste njihovega pridobivanja. Posebno pozornost zahteva tudi interpretacija teh zbirk, tako z vidika uporabe jezika kot tudi fotografskega in avdio-vizualnega gradiva, zlasti pa z vidika vključevanja perspektiv in razumevanja dediščine s strani zainteresiranih posameznikov in skupnosti. V Slovenskem etnografskem muzeju si k interpretaciji zunajevropskih zbirk prizadevamo pritegniti raziskovalce, umetnike in skupnosti, ki jih muzejske zunajevropske zbirke nagovarjajo ali so z njimi povezane. Zbirke lahko spoznavajo ne samo preko razstav, temveč tudi s publikacijami, razstavnimi katalogi in članki v angleškem jeziku, posebej pomemben za oddaljene skupnosti pa je dostop do digitalnih zbirk, ki so objavljene na spletni strani muzeja. V sklopu različnih projektov gostimo raziskovalce, umetnike in druge zainteresirane, ki raziskujejo naše zbirke in s svojimi interpretacijami prispevajo k bogatitvi razumevanja te dediščine ter k njeni revitalizaciji znotraj dediščinskih skupnosti."
dr. Tina Palaić