Slovenski etnografski muzej

Poslikana panjska končnica, ki je bila predmet analize. Foto: Maša Kavčič
Datum objave  
2. december 2020
Kaj 
Novice

Študija o pomenu uporabe naravoslovnih tehnik za raziskovanje muzejskih predmetov

V novembru 2020 je v znanstveni reviji Heritage Science izšel članek mednarodne skupine avtorjev pod vodstvom dr. Irene Kralj Cigić iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani z naslovom Material characterisation of a painted beehive panel by advanced spectroscopic and chromatographic techniques in combination with hyperspectral imaging. Med avtorji članka je tudi dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica in kustosinja zbirke poslikanih panjskih končnic Slovenskega etnografskega muzeja.

V študiji so predstavljene metode in izsledki analize materialne sestave panjske končnice iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, katere cilj je bila ugotovitev tehnike slikanja. Za analizo je bila izbrana končnica z motivom Boja za moške hlače z letnico 1882, ki ni inventarizirana in je hranjena v fondu končnic, namenjenemu raziskavam.

Predmet je zaradi stopnje razgradnje, ki so jo povzročili zunanji vremenski vplivi (UV sevanje, dež, visoka temperatura in nihanje vlage) in pretekli konservatorski posegi, predstavljal kompleksen analitski izziv. Uporabljene so bile neinvazivne tehnike (ramanska in FTIR- spektroskopija ter hiperspektralno oslikovanje). Za identifikacijo barvnih plasti so bili analizirani prečni prerezi s pomočjo ramanske spektroskopije. Na odvzetih vzorcih sta bili uporabljeni še transmisijska FTIR spektroskopija in plinska kromatografija sklopljena z masno spektrometrijo. Z uporabo navedenih metod so bili določeni različni originalni materiali, kot so pigmenti in veziva ter tudi transformacijski produkti, kot so oksalati in karboksilati. Del študije je namenjen razpravi o prusko modri barvi kot potencialni osnovni barvni plasti.

Študija dokazuje pomen uporabe naravoslovnih tehnik za raziskovanje muzejskih predmetov pri pridobivanju podatkov o njihovi materialni sestavi, ki posledično lahko vodijo k odkrivanju delavnic, ki so jih izdelovale ali poslikavale. Dodaten pomen takih raziskav pa je poznavanje stanja predmetov, na osnovi katerega lahko naredimo smernice za njihovo preventivno konserviranje in shranjevanje.

Članek je dostopen na spletni strani revije (tudi kot pdf datoteka).

Besedilo pripravila dr. Bojana Rogelj Škafar, strokovni pregled dr. Irena Kralj Cigić.