Projekt je izpostavil zagotavljanje najširše dostopnosti do kulturne dediščine, ki je eden od temeljnih ciljev nacionalne in evropske kulturne politike.

Sofinancirala sta ga Evropska skupnost iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

V Sloveniji že nekaj let na področju kulture sistemsko in načrtno pristopamo k ukrepom za uresničevanje tega strateškega cilja. Muzeji in galerije kot varuhi kulturne dediščine tako namenjajo vse večjo pozornost vseživljenjskemu izobraževanju in vključevanju ranljivih skupin v javno življenje. V projektu, ki se je začel izvajati septembra 2013, so poleg Slovenskega etnografskega muzeja sodelovali Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenski gledališki inštitut, Tehniški muzej Slovenije in Narodna galerija.

Poglavitni cilj projekta je bil za muzejsko delo usposobiti devet pripadnikov ranljivih skupin, ki so se pod vodstvom konzultantov mentorjev usposabljali v sodelujočih muzejih, galeriji in inštitutu.

V okviru projekta je bila povečana tehnična dostopnost muzejskih prostorov. SEM je bil dopolnjen z indukcijskimi zankami, s pomočjo katerih lahko naglušne osebe sledijo vodstvom po razstavah, s tipnimi kartami za orientacijo slepih in slabovidnih oseb v muzeju, izdelane so bile kopije izbranih muzejskih predmetov, nadgrajena je bila muzejska spletna stran.

Del projekta so bila izobraževanja za funkcionalno uporabo novih tehnologij, interneta in pridobitev znanja s področja managementa kulturnih vsebin ter možnosti za vzpostavitev pogojev za delo invalidov in izboljšanje fizične dostopnosti do muzejskih zbirk, namenjena zaposlenim na projektu kot tudi muzejskim strokovnjakom.

Razvijali in izvajali so se novi in trajnostno naravnani pedagoški in andragoški programi, ki povečujejo dostopnost muzejskih vsebin ter privabljajo nove obiskovalce v slovenske muzeje. V muzejsko delo so se vključevali študentje iz ranljivih skupin.

Kazalniki so predstavljeni v spodnji preglednici: