Prve dopisnice na svetu so bile izdane leta 1869 v Avstro-Ogrski monarhiji, tedaj domovini Slovencev. Kmalu so bile uvedene tudi pri nas, konec 19. stoletja so jim sledile razglednice. Slovenski slikar Maksim Gaspari (1883–1980) jih je ustvarjal vse življenje. Dvajset let je kot risar in restavrator deloval v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer je prihajal v stik z etnografsko tematiko, tako značilno za njegov slikarski opus kot tudi za razglednice.

SEM je leta 2023 pridobil edinstveno zbirko preko petsto razglednic Maksima Gasparija, ki jo je v desetletjih zbiranja ustvaril zbiralec Marjan Marinšek. Ta razstava je njihov izbor v obliki povečav.

Najstarejša znana razglednica je iz leta 1903. Pomembno skupino predstavlja serija Vojska v slikah (1914–1918), ki so jim sledile deklaracijske in plebiscitne razglednice kot propagandno orodje v podporo Majniški deklaraciji oziroma priključitvi avstrijske Koroške Jugoslaviji (1920). Gasparijeve razglednice so najbolj znane po božično novoletnih in velikonočnih motivih. Tem sledijo motivi šeg življenjskega kroga (krst, poroka), tipizirani in idealizirani prizori iz vsakdanjega življenja ter Slovenske Marije. Pomembna sestavina motivike na razglednicah so stereotipizirane »narodne noše« oziroma pripadnostni kostumi.

Vabljeni tudi v Slovenski etnografski muzej na ogled velike razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda in razstave Razglednice Maksima Gasparija.