Stelja je belokranjski izraz za orlovo praprot. Steljniki z redko posejanimi brezami s prevladujočo podrastjo orlove praproti pa so značilnost Bele krajine. Belokranjski steljniki so pomembni pokazatelji sprememb v prostoru skozi čas, saj pripovedujejo o soodvisnosti ljudi, živali in orlove praproti, ki se je ohranjala skozi ciklično kmečko delo v ekstenzivnem kmetijstvu.

Avtorica dr. Barbara Turk Niskač je v svoji raziskavi, ki je temelj razstave, preučevala spomine na delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini. Zanimalo jo je, kako so se skozi delo oblikovali odnosi, ne le med ljudmi, temveč tudi med ljudmi in naravo, živalmi in nenazadnje zemljo oziroma krajino. Razstava se osredotoča na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, kar je značilno tudi za vso Slovenijo. Steljniki so tesno povezani z živinorejo. Njihova vloga se je spreminjala skozi čas, danes pa so pomembni predvsem zaradi biotske pestrosti. Ker je njihov obstoj odvisen od košnje orlove praproti oziroma stelje, steljniki predstavljajo preplet naravne in kulturne dediščine.

Na razstavi so predstavljene arhivske fotografije iz Belokranjskega muzeja Metlika, Slovenskega etnografskega muzeja ter fotografije iz osebnih arhivov prebivalcev Bele krajine, razstavljene predmete iz zbirke SEM pa spremljajo predmeti, ki so jih posodili udeleženci v raziskavi. Obiskovalci bodo na razstavi lahko prisluhnili intervjujem ter izvedeli, kako so kmečke in polkmečke družine v drugi polovici 20. stoletja združevale samooskrbo s tržnimi dejavnostmi, katere jedi so spremljale delo v steljnikih ter kako se je skozi čas spreminjalo delo v steljnikih. Posebno mesto na razstavi je namenjeno spominom iz otroštva, vezanim na pašo, ter odnos do živine. Del razstave je tudi kratki dokumentarni film, ki prikazuje košnjo in postavljanje stoga v Vinomerskih steljnikih – enem bolj znanih steljnikov, ki je del evropskega omrežja Natura 2000. Trije spomini, vezani na steljnike, kal in njivo bodo na ogled v obliki  kratkih animiranih del režiserke Zarje Menart, ki so nastali v produkciji studia Finta Film, v koprodukciji z RTV Slovenija in s podporo Slovenskega filmskega centra.

Razstava Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi je prva tematska razstava v okviru spremljevalnega programa Srečevanja v času na stalni razstavi Človek in čas.

Stalna razstava skozi prizmo človeških predstav raziskuje čas. Vprašanja o času niso enoznačna, prav tako kot čas ni zgolj ena dimenzija, temveč ga lahko interpretiramo na različne načine. Ponuja vpogled v razmišljanja o času, ki se razvijajo skozi naš odnos do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Obrazstavni program priložnostnih razstav omogoča izmenjavo idej in izkušenj obiskovalcev muzeja. Tematske razstave nastajajo v sodelovanju z muzeji, univerzami in strokovnjaki ter so rezultat poglobljenih raziskav, prav tako pa so del programa tudi osebne razstave obiskovalcev, posameznikov ali skupin, ki predstavljajo svoje refleksije na fenomen časa.

Avtorica razstave je dr. Barbara Turk Niskač, etnologinja in kulturna antropologinja, prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie na Univerzi v Tamperah na Finskem, kustodinja razstave je Barbara Sosič (kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v SEM), vizualno podobo in oblikovanje razstave pa je pripravila Tina Dernovšek.