Subscribe to RSS - Cvetnonedeljske butare

Slovenski etnografski muzej

Cvetnonedeljske butare

Cvetnonedeljska butara je največkrat iz določenih vrst in določenega števila šibja oziroma rastlinja povezan šop, ki je lahko okrašen s pecivom, jabolki, pomarančami, trakovi ipd. V preteklosti so ljudje v cerkvi blagoslovljenim cvetnonedeljskim butaram pripisovali posebno moč, zato so bile predvsem na podeželju pomembne celo leto. Izoblikovane so bile predstave o njihovi čarobni moči in predpisana ravnanja z njimi.

Veljale so za zaščitnice doma pred točo, strelo, požarom, nesrečo, boleznimi, tatovi, uroki ... , pomembno vlogo pa so imele tudi pri živinoreji in poljedelstvu. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga, s pomočjo butar pa so tudi prerokovali. Po drugi svetovni vojni je sicer začela vera v njihovo čarobno moč počasi zamirati, še vedno pa jih verniki na cvetno nedeljo nosijo blagoslavljat v cerkev in tradicionalni načini uporabe so marsikje še vedno živi. Konec 20. stoletja so cvetnonedeljske butare dobile nekatere nove funkcije. Prikazi izdelovanja butar so našli svoje mesto v nakupovalnih centrih, butare se pojavljajo na velikonočnih razstavah in nastopajo kot turistični spominek in dekoracija, postale pa so tudi predmet tekmovanja.

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo glede na sestavo in obliko, različna pa so tudi njihova poimenovanja. Po obliki najbolj izstopajo ljubenske potice – figuralne butare, ki jih izdelujejo v Ljubnem ob Savinji ter okoliških naseljih, in iz oblancev izdelane ljubljanske butare. Ker so cvetnonedeljske butare največkrat izdelane iz vejevja in zelenja, jih je v muzeju težko hraniti. To je tudi razlog, da v naši zbirki prevladujejo ljubljanske butare in ljubenske potice, ki so izdelane iz nekoliko bolj trajnih materialov. Nastanek zbirke je povezan s preučevanjem izdelave cvetnonedeljskih butar v okolici Ljubljane in obeleževanja cvetne nedelje.

sreda 20. stoletja
Ljubljanska butara iz rdečega, modrega in naravnega oblanja in vejic ciprese z 'glavico'...
sreda 20. stoletja
Večja butara iz vijoličastega, naravnega in modrega oblanja, vejic smreke in bora ter listov...
sreda 20. stoletja
Butara iz rumenega, modrega, naravnega in rdečega oblanja ter vejic ciprese z 'glavico'...
sreda 20. stoletja
Ljubljanska butara iz naravnega, modrega in rdečega oblanja in vejic ciprese z 'glavico'...
sreda 20. stoletja
Butara iz rdečega, modrega in naravnega oblanja ter vejic ciprese z glavico iz vejic ciprese (...
sreda 20. stoletja
Butara iz modrega, rdečega in naravnega oblanja ter vejic ciprese. Oblanci so zviti v 'polžke...
sreda 20. stoletja
Butara iz rdečega, modrega in naravnega oblanja z 'glavico' iz naravnega oblanja. Oblanci...
sreda 20. stoletja
Večja butara iz naravnega, modrega in rdečega oblanja in vejic ciprese z 'glavico' iz...
1996
Velikonočna butarica v obliki sveče imenovana tudi 'ljubenska potica'. Izdelana je iz...
1996
Butara v obliki pladnja na podstavku za hostije, imenovana tudi 'ljubenska potica'...
1996
Butara v obliki monštrance, s široko nogo in profiliranim vratom, imenovana tudi 'ljubenska...
1996
Butara v obliki spovednice imenovana tudi 'ljubenska potica'. Znotraj ima postavljeno...
1993
Butarica v obliki svečnika imenovana tudi 'ljubenska potica'. Na masivnem struženem...
1993
Butara v obliki vrča na podstavku imenovana tudi 'ljubenska potica'. Vrček je oblikovan...
1993
Butarica v obliki svečnika imenovana tudi 'ljubenska potica'. Na masivnem struženem...
1993
Butara v obliki vrča na podstavku imenovana tudi 'ljubenska potica'. Vrček je oblikovan...
1991
Butara v obliki klečalnika imenovana tudi 'ljubenska potica'. Izdelana je iz lepenke in...
Butara v obliki ribniške krošnje imenovana tudi 'ljubenska potica'. Na okvirju iz štirih...
Butara v obliki bobna s tolkalom imenovana tudi 'ljubenska potica'. Dve leseni okrogli...
Butara v obliki cerkvene piščice imenovana tudi 'ljubenska potica', narejena za pobiranje...