Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej             
Ljubljana, 18. oktober 2024

V četrtek, 24. oktobra 2024, ob 18. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.

Avtorica in kustodinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, kustodinja oddelka za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire v SEM. Razstavo so arhitekturno in grafično zasnovali Miran Mohar, ki je kot umetnik in član skupine IRWIN s SEM sodeloval že pri razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, ter Hana Marisa Mohar in Frane Stančić iz zagrebškega Studia Ploca.

Slavnostna govornika na odprtju bosta izr. prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in poznavalec Gasparijeve dediščine ter dr. Andrej Gaspari, pravnuk Maksima Gasparija.

Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2025.
 
Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine.

Po besedah avtorice in kustodinje razstave dr. Bojane Rogelj Škafar je celoten Gasparijev opus med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje notranje in zunanje razpoznavnosti. S tem je pomembno vplival na področje vzgoje in izobraževanja, propagande in odnosov z javnostmi.  
Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval in premišljeno umetniško dopolnjeval. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 2o let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh svoje likovne ustvarjalnosti uporabljal za interpretacijo etnografske dediščine.

Razstava je razdeljena na štiri tematske prostore – belo-modrega,  rdečega, zlatega in srebrnega, v katerih so predstavljeni umetnikovi življenjski mejniki, dialog med muzejskimi predmeti in njegovimi risbam, slike z motiviko mitoloških korenin naroda in simbolov slovenstva; sledijo leto, letni časi in prazniki, čebelarski motivi, ples in glasba ter motivi z obrobja družbe. Razstavno pripoved zaokrožajo predmeti vizualne množične kulture z Gasparijevo motiviko in bogastvo razglednic, ki jih je ustvaril.

Poet kmečkega izročila
Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Ob tem so spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega življenja« in da je z etnografsko dediščino ustvarjal lastni značilni likovni izraz. Spregledovali so, da motivika, ki jo je črpal iz zakladnice kmečke umetnosti, šeg in navad ter ljudskih pesmi in pripovedk – z besedami etnologa Nika Kureta – »odraža idealizirani svet z malce prikrojeno folkloro«.
Maksim Gaspari je izjemno priljubljen in cenjen umetnik še danes, njegova dela so še vedno iskana.

Slovenska Marija
Maksim Gaspari je imel pomembno vlogo pri vzpostavljanju likovne podobe mitoloških likov, ki so postali sestavine slovenske narodne simbolike. Izstopajo Lepa Vida, Mlada Breda, Kralj Matjaž, Zlatorog, Blejsko jezero in nagelj, zlasti pa Slovenska Marija kot narodova univerzalna zavetnica, ki je pogosto odeta v pripadnostni kostum.

Bogastvo razglednic
Po prvi svetovni vojni so postale razglednice del množične propagande oziroma posebna zvrst reklamnih tiskovin, s katerimi so podjetja komunicirala s kupci. Bile so medij, s katerim je Dijaško umetniško društvo Vesna na Dunaju na začetku 20. stoletja vstopilo v polje množične kulture. Leta 1904 je klub založil in izdal 36.000 razglednic, med njimi tudi serijo Slovensko dekle Maksima Gasparija. Po drugi svetovni vojni je postal motivni svet Maksima Gasparija sestavni del trženja v množični kulturi.

Maksim Gaspari je ustvaril podobo dedka Mraza
Prav Gaspari se je po drugi svetovni vojni v novem družbenem sistemu kot umetnik lotil likovne podobe iz Rusije uvoženega dedka Mraza. Po naročilu Zveze prijateljev mladine so leta 1952 izšle tri razglednice z motivom dedka Mraza, oblečenega v kožuh, s polhovko na glavi in cekarjem, na katerem je namesto monograma IHS ali srca naslikana rdeča peterokraka zvezda. Ustvaril je podobo dedka Mraza, kakršno poznamo še danes.

Nekaj umetnikovih del z razstave je na voljo na tej povezavi: https://www.etno-muzej.si/files/maksim.zip

Prosimo za najavo odprtja razstave v vašem mediju.

Kontakt v SEM: Maja Kostric Grubišić (M: 040 187 920) in Živa M. Brecelj (M: 041 519 215), Služba za komuniciranje SEM.
E: maja.kostric@etno-muzej.si; ziva.brecelj@etno-muzej.si; etnomuz@etno-muzej.si