Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 14. november 2023

Gostujoča razstava POLJSKE JASLICE

Slovenski etnografski muzej (SEM) v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100-letnico svojega obstoja, razstavno dejavnost nadaljuje z gostujočo razstavo Poljske jaslice, ki jo je pripravil  Državni etnografski muzej v Varšavi v sodelovanju s SEM. Razstava bo na ogled do 28. januarja 2024.

Razstava sodi tudi med dejavnosti, povezane z obeleževanjem 20-letnice Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Slovenski etnografski muzej namreč od leta 2011 (po sklepu Ministrstva za kulturo RS) opravlja naloge  Koordinatorja varstva  nesnovne kulturne dediščine. Izdelovanje in postavljanje jaslic v božičnem času sodi med nesnovno kulturno dediščino; enota Jasličarstvo je vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Podobno kot v Sloveniji tudi na Poljskem v božičnem času postavljajo jaslice. Na razstavi so na ogled različni tipi jaslic in jaslice, značilne za posamezne dele Poljske ter likovne upodobitve  Kristusovega rojstva, ki so delo ljudskih umetnikov.
Posebej opozarjamo na krakovske jaslice, ki jih vsako leto izdelujejo v Krakovu in so prepoznavne po vključevanju tamkajšnje arhitekture. Zaradi pomena, ki ga imajo za prebivalce mesta, je bila Tradicija jaslic v Krakovu leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na razstavi si lahko ogledate tudi film, ki je nastal ob pripravi nominacije.

»Krakovske jaslice so edinstven fenomen. Ker nikjer drugje na Poljskem niso tako posebne, je prav krakovska tradicija izdelovanja jaslic vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Rojstvo tega tipa jaslic sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so se začele božične jaslice, ki so jih izdelovali v Krakovu, vidno razlikovati od drugih. Njihovi prvi izdelovalci so bili zidarji in tesarji iz vasi okoli Krakova, ki so v zimskem času ostali brez dela. Gradili so sloke in bogato okrašene strukture z visokimi stolpi, ki jih je navdihnila krakovska arhitektura. Izoblikovala sta se dva osrednja tipa jaslic: majhne s statičnimi figuricami, izdelane za prodajo, in večje z lutkami, namenjene dramskim uprizoritvam Kristusovega rojstva na krakovskih ulicah in trgih.
Od leta 1937 v Krakovu prirejajo tekmovanje za najlepše jaslice. Izdelovalci svoja dela vsak prvi četrtek v decembru predstavijo na glavnem trgu. V številnih krakovskih družinah je izdelovanje jaslic tradicija, ki se prenaša iz roda v rod.«
– Małgorzata Kunecka, kustodinja razstave

Razstava predstavlja jaslice kot lokalne posebnosti, kot ljudsko umetnost, ki navaja k razmisleku o sodobnem svetu, kot spominke; predstavljene so domače jaslice ter med drugim tudi jaslice kot dramska umetnost – lutkovno gledališče – v obliki, v kateri niso bile več zgolj verski predmet. Sveti Frančišek je v želji, da bi božič približal običajnemu človeku, leta 1223 v mestu Greccio za upodobitev rojstva svetega deteta izdelal posebno prizorišče; ideja se je zelo hitro razširila po vsej Evropi. Na Poljskem so menihi v samostanskih cerkvah postavljali premikajoče se jaslice, v katere so vključevali tudi posvetne elemente. Dramske uprizoritve Kristusovega rojstva so bile spektakli, ki so zaradi aktualne družbene tematike in komičnih motivov pritegnili množice gledalcev. Poljski škofje in cerkvene oblasti nad uprizarjanjem politične in moralne satire v cerkvah niso bili navdušeni, zato so se žive jaslice v 18. stoletju preselile na ulice, v gostilne ali zasebne domove.

»Božične jaslice so med najznačilnejšimi predmeti poljske folklore. Priljubljene so bile predvsem v 19. in na začetku 20. stoletja, v t. i. zlatem obdobju ljudske kulture. Kljub številnim preobrazbam pa so žive še danes. Čeprav jaslice poznajo v vseh krščanskih deželah po svetu, imajo v nekaterih državah ali celo posameznih regijah posebne prepoznavne značilnosti; tako tudi poljske jaslice.
Upodobitve Kristusovega rojstva so kot ogledalo, v katerem se zrcali realnost časa njihovega nastanka. Ne odražajo zgolj aktualnih družbenih in političnih vprašanj, temveč poudarjajo tudi kulturne in posamezne tipične lastnosti svoje regije.
V ljudskih jaslicah se prepletajo verski in posvetni, vzvišeni in igrivi, lokalni in univerzalni, sodobni in brezčasni motivi. Na razstavi, na kateri so predstavljene vse vrste poljskih ljudskih božičnih jaslic, sta poudarjena predvsem njihov lokalni kontekst in zgodovina.«
– Małgorzata Kunecka, kustodinja razstave
-----------------------------------------------------------
Razstavo je pripravil Državni etnografski muzej v Varšavi v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.  
Kustodinja razstave: Małgorzata Kunecka, Nacionalni etnografski muzej v Varšavi, Poljska
Koordinatorka razstave v SEM: dr. Nena Židov, Slovenski etnografski muzej