Slovenski etnografski muzej

Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju
Datum objave 
6. april 2023
Kontakt 

Premiera dokumentarnega filma Andreja Borisa Mlakarja: Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju

Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 6. april 2023

Premiera dokumentarnega filma Andreja Borisa Mlakarja: Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju

Po dvajsetih letih bomo v slovenskem kulturnem spominu oživili srečanje s tibetansko duhovno kulturo, menihi in dalajlamo. Premiera dokumentarnega filma Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju bo v torek, 11. aprila 2023 ob 18.00, v Slovenskem etnografskem muzeju, na Metelkovi 2, v Ljubljani. Vstop je prost.

Konec junija in začetek julija 2002 je Slovenski etnografski muzej gostil skupino budističnih menihov iz Nepala, ki so na povabilo slovenskega Dobrodelnega društva Tibet izdelali peščeno mandalo Bude sočutja in tradicionalne barvne skulpture iz jakovega masla. Njihovo delo je blagoslovil 14. dalajlama Tenzin Gyatso, prejemnik častnega doktorata Univerze v Ljubljani.

Izdelovanje mandale in obisk dalajlame je tedaj s kamero dokumentiral snemalec in režiser Andrej Boris Mlakar, ki mu je Dobrodelno društvo Tibet zaupalo dostop do vseh dogodkov in dejavnosti dalajlame v Sloveniji, kot so bili prejem častnega doktorata iz rok tedanjega rektorja UL, dr. Jožeta Mencingerja, predavanje za študente na Pravni fakulteti UL, javno predavanje o moči sočutja v parku Tivoli, ki se ga je udeležilo 7.000 ljudi, in vrsta sprejemov pri znanih osebnostih.

Ob 20–letnici dogodka in v jubilejnem letu 2023, ko SEM obeležuje 100–letnico ustanovitve, smo Andreja Borisa Mlakarja povabili, da je iz več ur posnetkov zmontiral dokumentarni film Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju.

Režiser in snemalec Andrej Boris Mlakar je o snemanju izdelave mandale povedal:

Kot otroci smo se igrali v pesku in zidali peščene gradove iz drobne mivke, ki sta jih odnesla prvi dež in veter … V zreli dobi pa sem naletel na starodavno kulturo, ki je preskočila industrijsko revolucijo,  posvečeni starci pa se še vedno igrajo v pesku in ustvarjajo barvne peščene umetnine, namenjene verskim obredom in iskanju kozmičnih resnic …

Imel sem  priložnost, da dogodke filmsko dokumentiram. Sledil sem celotnemu procesu izdelovanja mandale. Režiral sem lahko samo s kamero, ki je morala biti čim manj opazna in se stalno prilagajati vsebini obreda, ta pa je bil v rokah in glavah izdelovalcev mandale. S tega vidika film Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju pomeni prelomnico v mojem dokumentarnem filmskem opusu. Z vsebinskega vidika pa lahko potegnem vzporednico s filmom Ruševec, ki sem ga pred desetletji z veliko ekipo posnel v Ljubnem ob Savinji, pri izdelovalcu cvetnonedeljske butare. To je po mojem mnenju eden lepših krščanskih verskih obredov s podobnim pomenom, saj so butarice namenjene duhovni posvetitvi in poudarjajo minljivost. Po blagoslovu končajo v ognju za zaščito domačije in kot priprošnja za rodnost polj in živine. Podobno kot izdelovalec v Ljubnem tudi budistični menihi z vso ustvarjalno energijo izdelajo peščeno mandalo, ki ta duhovni naboj tudi odseva. Nazadnje pesek mandale obredno stresejo v Ljubljanico in njeno vsebino vrnejo večni kozmični skrivnosti.

Kustodinja za etnografski film v SEM, Nadja Valentinčič Furlan, osvetljuje okoliščine skupne filmske produkcije:

V SEM smo se zavedali, da sta bila gostovanje tibetanskih menihov in obisk 14. dalajlame posebna dogodka za Slovenijo in tudi za naš muzej, ki z zbirkami, raziskavami in razstavami slovensko kulturo povezuje s kulturami po svetu. Obredna izdelava mandale in prisotnost Tenzina Gyatsa sta junija in začetek julija 2002 v muzej privabila mnoge člane Dobrodelnega društva Tibet in številne posameznike, veliko pozornosti pa sta zbudila tudi v medijih in širši javnosti. Precej kasneje smo izvedeli, da je režiser Andrej Boris Mlakar vse dogajanje tudi posnel, ni pa še zmontiral filma. Ob dvajsetletnici dogodka smo ga zato nagovorili, da javnosti omogoči ogled najpomembnejših trenutkov obreda izdelave peščene mandale, blagoslova dalajlame Tenzina Gyatsa in raztrosa peska v Ljubljanico, ki nakazuje neskončno kroženje.

Veseli smo, da se je odzval vabilu ter vešče slikovno in zvočno povezal posnetke obreda in koncerta tibetanskih glasbenikov oziroma duhovno srečanje med budističnimi menihi, častitljivim dalajlamo in navdušenimi slovenskimi obiskovalci. Film bo zdaj poskrbel, da praznovanje tibetanske duhovne kulture v SEM ne bo šlo v pozabo. Obenem pa priča tudi o trenutku osrednjega etnološkega muzeja, ki se je leta 1997 preselil v prostore bivše vojašnice na Metelkovi ulici – duhovni obred je potekal v dvorani obnovljene upravne hiše, medtem ko je bila razstavna hiša z okolico tedaj še gradbišče. Na vsak način bo dokumentarna vrednost filma z leti samo še rastla. Kot zanimivost naj dodam še, da je Andrej Boris Mlakar poleg filma izdelal tudi petminutno filmsko vinjeto o izdelavi mandale, ki jo bomo prikazovali na novi stalni razstavi, s katero bomo letos zaznamovali stoletnico muzeja.

Andrej Boris Mlakar, rojen leta 1952 v Ljubljani, je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani – smer filmska režija, kot prvi študent prof. Matjaža Klopčiča. Podiplomski študij je nadaljeval na Visoki šoli za film in televizijo (Hochschulle fur Film und Fernsehen) v Münchnu, v razredu prof. Wolfganga Längsfelda. V času študija je kot asistent režije sodeloval pri filmih več režiserjev, npr. z Igorjem Pretnarjem pri Idealistu, z Matjažem Klopčičem pri Vdovstvu Karoline Žašler, z Rajkom Ranflom pri filmu Ko zorijo jagode ... Za prvi celovečerni film Christophoros (1985) je prejel Grand prix na filmskem festivalu človekovih pravic v Strasbourgu, potem pa je posnel še celovečerna filma Halgato (1994) in Mokuš (2000/2006) ter vrsto dokumentarnih filmov. Med njimi izpostavljamo dokumentarni film Ruševec (1991). V svobodnem poklicu deluje kot scenarist, režiser, snemalec in producent, je tudi direktor produkcijske hiše Pegaz film d.o.o.

Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju
2022, 53 min
Avtor: Andrej Boris Mlakar
Koordinacija produkcije: Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film, SEM
Produkcija Pegaz film, filmska in video produkcija, d.o.o., in Slovenski etnografski muzej


Fotografsko gradivo avtorice Nade Žgank je dostopno tukaj. Ob objavi prosimo, da navedete avtorja.

Kontakti:
Andrej Boris Mlakar, režiser, Boris.Andrej.Mlakar@gmail.com, M: 041/728 811
Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v SEM, Nadja.Valentincic@etno-muzej.si, T: 01/ 3008 782, M: 031/844 905
Služba za komuniciranje SEM, E: etnomuz@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 700

Vabilo