Solidarnost je temelj biosocialnosti. Članek izpostavlja njene antropološke korenine v enotnem človeštvu, prikazuje pa le nekaj primerov vzajemnega delovanja, predvsem v povezavi z glasbo, in predstavi temelje solidarnosti kot ključni rezultat vzpostavljanja sorodstvenih sistemov. Temeljna teza prispevka je, da je solidarnost antropološka konstanta, kar se še posebej vidi iz sodobne biokulturne evolucijske perspektive: solidarnost je bila ključna evolucijska prednost človeštva in njegovih predhodnikov. Empirično gledano je sicer ni mogoče neposredno opazovati, a povezuje vse (druge) vidike človeškega obstoja v svojih neštevnih odtenkih, od družbenosti in dela ter delovanja in ustvarjanja vse do trajnejše mreže sorodstvenih vezi. In tudi ni antropologije in etnografskega raziskovanja brez solidarnosti.